|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zakoni in akti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike
Slovenije na seji dne 29. septembra 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki obsega:
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1 (Uradni list RS, št.
106/99 z dne 23.12.1999),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju - ZPIZ-1A (Uradni list RS, št. 72/2000 z dne 11.8.2000),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prispevkih za socialno varnost -
ZPSV-C (Uradni list RS, št. 81/2000 z dne 15.9.2000),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju - ZPIZ-1B (Uradni list RS, št. 124/2000 z dne 29.12.2000),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju - ZPIZ-1C (Uradni list RS, št. 109/01 z dne 28.12.2001),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju - ZPIZ-1D (Uradni list RS, št. 108/02 z dne 12.12.2002),
- Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje - ZISDU-1 (Uradni
list RS, št. 110/02 z dne 18.12.2002),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike
Slovenije za leto 2003 in 2004 - ZIPRS0304-A (Uradni list RS, št. 63/03 z dne
30.6.2003),
- Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi tretjega
odstavka 186. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02 in 26/03-UPB1), kolikor
se nanaša na izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo ter na izplačevanje
invalidnine po pravnomočnih odločbah, ki so bile upravičencem, ki stalno
prebivajo v tujini, izdane pred uveljavitvijo tega zakona, št. U-I-57/00-51
(Uradni list RS, št. 63/03 z dne 30.6.2003),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju - ZPIZ-1E (Uradni list RS, št. 135/03 z dne 31.12.2003),
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1 (Uradni list RS, št. 2/04 z
dne 15.1.2004),
- Zakon o dohodnini - ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 54/04 z dne 20.5.2004),
- Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov - ZZRZI (Uradni
list RS, št. 63/04 z dne 10.6.2004),
- Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi prve alineje
prvega odstavka 189. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v
delu, v katerem zahteva, da je bil otrok državljan Republike Slovenije, št.
U-I- 273/01-21 (Uradni list RS, št. 136/04 z dne 21.12.2004),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju - ZPIZ-1F (Uradni list RS, št. 72/05 z dne 29.7.2005) in
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju - ZPIZ-1G (Uradni list RS, št. 69/06 z dne 3.7.2006).
Številka: 172-01/89-2/353
Ljubljana, dne 29. septembra 2006
EPA 947-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
URADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(ZPIZ-1-UPB4)
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Ureditev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja)
Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji obsega:
- obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske
solidarnosti;
- obvezna in prostovoljna dodatna pokojninska in invalidska zavarovanja;
- pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih
varčevalnih računov.
(1) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenašajo naslednje direktive:
1. Direktiva
Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela
enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti (UL L št. 6 z
dne 10. januarja 1979, str. 24);
2. Direktiva
Sveta 80/987/EGS z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav
članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega
delodajalca (UL L št. 283 z dne 28. oktobra 1980, str. 23);
3. Direktiva
Sveta 86/378/EGS z dne 24. julija 1986 o izvajanju načela enakega
obravnavanja moških in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti (UL L št.
225 z dne 12. avgusta 1986, str. 40);
4. Direktiva
Sveta 86/613/EGS z dne 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega
obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s
kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med
nosečnostjo in materinstvom (UL L št. 359 z dne 19. decembra 1986, str. 56);
5. Direktiva
Sveta 96/34/ES z dne 3. junija 1996 o okvirnem sporazumu o starševskem
dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC (UL L št. 145 z dne 19. junija
1996, str. 4);
6. Direktiva
Sveta 96/97/ES z dne 20 decembra 1996 o spremembah Direktive 86/378/EGS o
uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v poklicnih sistemih
socialne varnosti (UL L št. 46 z dne 17. februarja 1997, str. 20);
7. Direktiva
Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega
pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v
Skupnosti (UL L št. 209 z dne 15. julija 1998, str. 46);
8. Direktiva
Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega
obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L št. 180 z dne 19. julija
2000, str. 22);
9. Direktiva
Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega
obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L št. 303 z dne 2. decembra 2000,
str. 16);
10. Direktiva
2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v
zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali
delov podjetij ali obratov (UL L št. 82 z dne 22. marca 2001, str. 16);
11. Direktiva
Evropskega parlamenta in Sveta 2003/41/ES z dne 3. junija 2003 o
dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št.
235 z dne 23. septembra 2003, str. 10).
(2) S tem zakonom se ureja izvajanje naslednjih uredb:
1. Uredba
Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene
osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L št. 149 z
dne 5. julija 1971, str. 2);
2. Uredba
Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za
izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za
zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L
št. 74 z dne 27. marca 1972, str. 1);
3. Uredba Sveta (ES) št. 3604/93 z dne 13. decembra 1993 o opredelitvi pojmov
za uporabo prepovedi privilegiranega dostopa iz člena 104.a [Lem1] Pogodbe (UL L št. 332 z dne 31. decembra
1993, str. 4);
4. Uredba Sveta (ES) št. 1223/98 z dne 4. junija 1998 o spremembi Uredbe
(EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe,
samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, ter Uredbe
(EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71
(UL L št. 168 z dne 13. junija 1998, str. 1);
5. Uredba Sveta (ES) št. 1606/98 z dne 29. junija 1998 o spremembah Uredbe
(EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene in
njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, in Uredbe
(EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe
(EGS) št. 1408/71 zaradi razširitve njune veljavnosti na posebne sisteme za
javne uslužbence (UL L št. 209 z dne 25. julija 1998, str. 1).
(1) S tem zakonom se ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja na podlagi medgeneracijske solidarnosti (v nadaljnjem besedilu:
obvezno zavarovanje).
(2) V tem zakonu je urejeno tudi dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
oseb, ki so vključene v obvezno zavarovanje.
(1) Z obveznim zavarovanjem se zavarovancem na podlagi dela, prispevkov, ter po
načelih vzajemnosti in solidarnosti, zagotavljajo pravice za primer starosti,
invalidnosti, smrti, telesne okvare ter potrebe po stalni pomoči in postrežbi.
(2) Obvezno zavarovanje temelji na odgovornosti države in delodajalcev za
njegovo delovanje in na osebni odgovornosti zavarovancev.
(3) V obvezno zavarovanje se lahko v primerih, določenih s tem zakonom,
prostovoljno vključijo tudi osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno
zavarovanje.
(1) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo:
a) pravica do pokojnine:
-
starostna pokojnina,
- invalidska pokojnina,
- vdovska pokojnina,
- družinska pokojnina,
- delna pokojnina;
b) pravice iz invalidskega zavarovanja:
-
pravica do poklicne rehabilitacije,
- pravica do nadomestila za invalidnost,
- pravica do premestitve in dela s krajšim delovnim časom od polnega,
- pravica do drugih nadomestil iz invalidskega zavarovanja,
- pravica do povrnitve potnih stroškov;
c) dodatne pravice:
- pravica
do dodatka za pomoč in postrežbo,
- pravica do invalidnine,
- varstveni dodatek k pokojnini;
d) druge pravice:
-
odpravnina,
- oskrbnina,
- pravica do letnega dodatka.
(2) Razen pravic iz obveznega zavarovanja se s tem zakonom ureja tudi pravica
do državne pokojnine.
(3) Zavarovancem, ki se vključijo v dodatno pokojninsko zavarovanje, se poleg
pravic iz obveznega zavarovanja zagotavljajo tudi pravice iz dodatnega pokojninskega
zavarovanja.
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni
mogoče prenesti na drugega in ne podedovati. Zapadli denarni zneski, ki niso
bili izplačani do smrti uživalca, se podedujejo.
(2) Pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo, razen dospelih neizplačanih
zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov v primerih, določenih s tem
zakonom.
(3) Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti,
razen v primerih, ki jih določa ta zakon.
(1) Država zagotavlja delovanje in razvoj obveznega zavarovanja z:
- določitvijo stopnje prispevkov,
- določitvijo obveznosti plačevanja prispevkov delodajalcev in zavarovancev,
- pravili, ki urejajo obveznost prijave v zavarovanje, način odmere, plačila in
izterjave prispevkov ter pogoje za priznanje, odmero in uživanje pravic,
- urejanjem sistema matične evidence ter nadzora nad zagotavljanjem
individualnih pravic.
(2) Država zagotavlja upravičencem izplačevanje pokojninskih prejemkov iz
obveznega zavarovanja po tem zakonu tudi v primeru, ko izdatki Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije presegajo prihodke iz
prispevkov za obvezno zavarovanje. V tem primeru se razlika pokrije iz državnega
proračuna oziroma iz drugih virov.
(3) Država določa pravila za delovanje dodatnega zavarovanja, nadzoruje
poslovanje nosilcev dodatnega zavarovanja in zagotavlja jamstvo za obvezno
dodatno zavarovanje.
7. člen
(Obveznost zavarovanja)
(1) V obvezno zavarovanje so vključeni državljani Republike Slovenije in tujci
ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon ali mednarodni sporazum.
(2) Zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega
razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje.
(3) Nastanek pravnega razmerja iz prejšnjega odstavka sporoči delodajalec ali
drug zavezanec za prijavo nosilcu zavarovanja z obvezno prijavo v zavarovanje.
(4) Zavarovanci in delodajalci so dolžni sporočati podatke, ki so potrebni za
odmero oziroma obračun in plačilo prispevkov ter za nadzor nad plačevanjem in
izterjavo prispevkov. Evidence, vzpostavljene za nadzor nad plačevanjem javnih
dajatev, tvorijo enoten sistem.
(5) Pravice iz obveznega zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi
plačila prispevkov, če za posamezne primere zakon ne določa drugače.
(6) Če zakon ne določa drugače, so pravice iz obveznega zavarovanja sorazmerne
zavarovančevi plači ali drugim dohodkom in vplačanim prispevkom.
Po tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
Brezposelni: zavarovanec, ki prejema denarno nadomestilo za
primer brezposelnosti ter zavarovanec, ki mu manjka do tri leta do izpolnitve
pogojev za upokojitev in mu Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v
nadaljevanju: zavod za zaposlovanje) plačuje prispevke za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje;
Delavec: fizična oseba, zaposlena v skladu s predpisi o delovnih razmerjih;
Delna pokojnina: starostna pokojnina, ki se delavcu, ki je po upokojitvi ostal
oziroma ponovno vstopil v delovno razmerje s skrajšanim delovnim časom,
izplačuje v sorazmerju s skrajšanjem polnega delovnega časa;
Delodajalec: pravna ali fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu s predpisi
o delovnih razmerjih;
Delovna doba: zavarovalna doba, brez upoštevanja dokupljene dobe študija in
vojaškega roka ter dodane dobe;
Delovni invalid: zavarovanec, ki je pridobil katero od pravic iz invalidskega
zavarovanja;
Dodana doba: čas zunaj zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne
pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine;
Dodatek za pomoč in postrežbo: denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v
primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih
potreb;
Dokupljena doba: obdobje, določeno z zakonom, v katerem zavarovanec ni bil
vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
šteje pa se v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov;
Državna pokojnina: prejemek, ki se ob dopolnitvi določene starosti zagotavlja
osebam, določenim s tem zakonom, ki niso dopolnile minimalne zavarovalne dobe
za priznanje pravice do pokojnine, in izpolnjujejo pogoje v skladu s tem
zakonom;
Družinska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrlega
upokojenca ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če
izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon;
Invalidnina: denarni prejemek, do katerega je zavarovanec upravičen v primeru
telesne okvare;
Invalidska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku
invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;
Kmet: zavezanec za plačevanje davka iz kmetijske dejavnosti in člani kmečkih
gospodarstev ter druge osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko
dejavnost kot edini ali glavni poklic, skladno z določbo 16. člena [Lem2] tega zakona;
Minimalna plača: najnižji znesek plače za polni delovni čas po predpisih o
minimalni plači;
Najnižja pokojninska osnova: najnižji znesek, od katerega se odmeri pokojnina v
primeru, če je bil zavarovanec zavarovan od plač ali zavarovalnih osnov, ki ne
omogočajo odmere pokojnine, ki upokojencu zagotavlja ustrezno socialno varnost;
Najvišja pokojninska osnova: najvišji znesek, od katerega se odmeri pokojnina,
ne glede na višino plač ali zavarovalnih osnov;
Osebni pokojninski račun: račun za vplačila, na podlagi katerih se obračuna
bilanca na računu člana sklada v zavarovalnem obdobju oziroma se odmeri članov
pokojninski prejemek ob upokojitvi;
Plača: prejemek iz naslova delovnega razmerja, od katerega se obračunavajo
prispevki za obvezno zavarovanje;
Poklicna pokojnina: prejemek iz dodatnega obveznega pokojninskega zavarovanja;
Pokojnina: redni mesečni prejemek, ki uživalcu zagotavlja materialno in
socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca;
Pokojninska osnova: mesečno povprečje plač in zavarovalnih osnov v določenem
obdobju, ki se skladno s tem zakonom valorizira na raven zadnjega koledarskega
leta pred upokojitvijo;
Pokojninska doba: zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo
pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek
za odmero pokojnine;
Polna starost: starost, ki zagotavlja zavarovancu odmero pokojnine v višini,
odvisni le od dopolnjene pokojninske dobe;
Posebna doba: obdobja, ki se v skladu z zakonom štejejo v pokojninsko dobo ne
glede na plačilo prispevkov;
Povečanje pokojnine: povečanje pokojnine, odmerjene glede na dopolnjeno
pokojninsko dobo, zaradi odložitve upokojitve po dopolnjeni polni starosti;
Prispevki:
zneski, ki jih zavarovanec oziroma delodajalec vplača v korist zavarovanca v
obvezno, obvezno dodatno ali prostovoljno dodatno zavarovanje in ki se upošteva
pri določanju pravic iz zavarovanja;
Prišteta doba: del obdobja med nastankom invalidnosti in določeno starostjo, ki
se upošteva pri odmeri invalidske pokojnine kot fiktivna pokojninska doba;
Samozaposleni: osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic v Republiki Sloveniji
opravljajo samostojno dejavnost iz 15. člena [Lem3] tega zakona in z njo ustvarjajo dohodek, ki
dosega vsaj minimalno plačo;
Starostna pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi
določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem
zakonom;
Šolanje: čas, v katerem je oseba vključena v javno priznani sistem
dodiplomskega oziroma podiplomskega izobraževanja in v katerem ni vključena v
obvezno zavarovanje;
Tujec: oseba, ki se šteje za tujca v skladu z zakonom o tujcih;
Uživalec poklicne pokojnine: fizična oseba, ki v skladu z zakonom in
pokojninskim načrtom prejema poklicno pokojnino;
Uživalec pokojnine: oseba, ki ima v skladu z zakonom ali mednarodnim sporazumom
pravico do uživanja: starostne pokojnine (vključno s predčasnimi pokojninami
ali pokojninami delavcev, ki se jim je zavarovalna doba štela s povečanjem in
so se upokojili pri nižji starosti, pokojninami borcev NOB, administrativnimi
in izjemnimi starostnimi pokojninami), invalidske pokojnine ali družinske
pokojnine;
Vajenec: zavarovanec, ki se na podlagi sklenjene učne pogodbe poklicno
izobražuje pri delodajalcu in je dopolnil najmanj 15 let starosti;
Varstveni dodatek: denarni dodatek upokojencu s pokojninsko dobo, ki je krajša
od 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske), ki izpolnjuje premoženjski cenzus in
katerega pokojnina je nižja od osnove za odmero dodatnih pravic;
Vdovska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu
partnerju, oziroma ob izpolnjevanju določenih pogojev tudi razvezanemu zakoncu
ali partnerju v zunajzakonski skupnosti, umrlega zavarovanca ali uživalca
pokojnine, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon;
Zavarovalna doba: obdobje, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno ali
prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobja, za katera so
bili plačani prispevki;
Zavarovalna osnova: osnova, od katere se plačujejo prispevki za zavarovanca, ki
se mu ne izplačuje plača;
Zavarovanec: oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno
vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
Zavarovanje za ožji obseg pravic: zavarovanje, izključno za pridobitev pravice
do starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine ter za pridobitev
pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v primeru slepote, ki ga lahko
izberejo zavarovanci iz 34. člena [Lem4] tega zakona, ki plačujejo prispevke od
osnove, ki je nižja od najnižje osnove iz 209. oziroma 210.
člena tega zakona, vendar ni nižja od zajamčene plače;
Zmanjšanje pokojnine: znižanje pokojnine, odmerjene glede na dopolnjeno
pokojninsko dobo, zaradi upokojitve pred dopolnjeno polno starostjo.
(1) Obvezno zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci in Republika
Slovenija. Obvezno zavarovanje se financira tudi iz kapitalskega sklada pokojninskega
in invalidskega zavarovanja in drugih virov v skladu z zakonom.
(2) Dodatno zavarovanje financirajo zavarovanci oziroma delodajalci.
10. člen
(Nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja)
(1) Nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja je Zavod za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: zavod), ki ima status javnega
zavoda.
(2) Zavod je pravna oseba. Sedež zavoda je v Ljubljani.
11. člen
(Nosilci dodatnega zavarovanja)
(1) Nosilci obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja so sklad obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije ali pokojninske družbe
iz 291. člena tega zakona, ki so ustanovljene izključno za
opravljanje dejavnosti obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(2) Nosilci prostovoljnega dodatnega pokojninskega oziroma invalidskega
zavarovanja so pokojninski skladi, če ni z zakonom drugače določeno.
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri zavodu po zakonu o
splošnem upravnem postopku, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(2) Sodno varstvo pravic je zagotovljeno po zakonu.
DRUGI DEL
ZAVAROVANCI
1. Obvezno zavarovanje
13. člen
(Zaposleni v Republiki Sloveniji)
(1) Obvezno se zavarujejo delavci, zaposleni na območju Republike Slovenije.
(2) Obvezno se zavarujejo izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge
funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki
Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo.
(3) Obvezno se zavarujejo tudi delavci, zaposleni pri delodajalcu s sedežem v
Republiki Sloveniji, ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno
zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, če z mednarodnim
sporazumom ni drugače določeno.
(4) Obvezno se zavarujejo tudi tujci, ki so na območju Republike Slovenije
zaposleni pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in
konzularnih predstavništvih, kolikor mednarodni sporazum ne določa drugače.
(5) Obvezno se zavarujejo tudi osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega
razmerja opravljajo delo, za katerega prejemajo plačilo najmanj v mesečnem
znesku minimalne plače, kolikor niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.
14. člen
(Državljani Republike Slovenije, zaposleni pri tujcih)
Obvezno se zavarujejo državljani Republike Slovenije, ki so:
- na ozemlju Republike Slovenije zaposleni pri tujih ali mednarodnih
organizacijah in zavodih ali tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih,
če mednarodni sporazum ne določa drugače;
- zaposleni v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na
ozemlju Republike Slovenije oziroma so imeli pred odhodom v tujino stalno
prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno
zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja;
- zaposleni pri tujem delodajalcu v državi, v kateri so obvezno zavarovani, pa
z njo ni sklenjen mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju, ali v njej ne
morejo uveljavljati pravic do pokojnin oziroma do invalidnin določenih s tem
zakonom, oziroma jih ne morejo uživati izven navedene države, če so bili
neposredno pred odhodom v tujino zavarovani v Republiki Sloveniji oziroma so
imeli neposredno pred odhodom v tujino stalno prebivališče v Republiki
Sloveniji.
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic v
Republiki Sloveniji:
- kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah
opravljajo pridobitno dejavnost, vključno s fizičnimi osebami, ki se štejejo za
obrtnike ali zasebne trgovce v skladu z zakonodajo, veljavno pred uveljavitvijo
zakona o gospodarskih družbah;
- z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno
dejavnost ali dejavnost na področju medijev in so skladno z zakonom vpisane v
register samostojnih dejavnosti, če je tak register predpisan;
- opravljajo samostojno dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti:
zdravstveno, klinično ali specialistično psihološko dejavnost, zasebno
veterinarsko dejavnost ali drugo zasebno dejavnost s področja zdravstva,
socialne varnosti ali farmacije, v skladu z zakonom;
- opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo;
- opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost v skladu z zakonom;
- samostojno opravljajo drugo dovoljeno dejavnost.
(2) Obvezno se zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki
Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.
(1) Kmetje in člani kmečkih gospodarstev ter druge osebe, ki v Republiki
Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni
poklic, se obvezno zavarujejo, če ob vložitvi prijave v zavarovanje:
- niso mlajši od 15 let in imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje
kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela, in
- na zavarovanega člana dosegajo najmanj tolikšen katastrski dohodek ali drug
dohodek kmečkega gospodarstva, ki ustreza znesku minimalne plače.
(2) Kot kmečko gospodarstvo po prejšnjem odstavku se šteje življenjska
skupnost, skupna proizvodnja in poraba prihodkov vseh članov kmečkega
gospodarstva, ne glede na sorodstvene vezi, pod pogojem, da se najmanj en član
gospodarstva ukvarja s kmetijstvom kot edino ali glavno dejavnostjo.
(3) Kot drugi dohodki kmečkega gospodarstva v smislu prvega odstavka tega člena
se štejejo prihodki, od katerih se plačuje davek iz kmetijske dejavnosti, ter
prihodki iz drugih dejavnosti, kot so prihodki iz perutninarstva, živinoreje,
čebelarstva, ribištva in drugih kmetijskih dejavnosti.
(4) Minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za
kmetijstvo, določi cenzus iz druge alinee prvega odstavka tega člena.
17. člen
(Edini ali glavni poklic)
(1) Šteje se, da samozaposleni in kmetje opravljajo samostojno dejavnost kot
edini poklic, če niso v delovnem razmerju, ne opravljajo druge dejavnosti, na
podlagi katere so zavarovani, ali niso na šolanju.
(2) Zavarovanci opravljajo samostojno dejavnost kot glavni poklic, če so v
delovnem razmerju s polovico ali manj kot polovico polnega delovnega časa in
niso na šolanju.
(3) Zavarovanci, ki so zavarovani na podlagi delovnega razmerja manj kot polni
delovni čas, se lahko za preostali delovni čas do polnega delovnega časa
zavarujejo na podlagi določb, ki urejajo zavarovanje samozaposlenih in kmetov.
18. člen
(Pogoji, pod katerimi zavarovanje ni obvezno)
(1) Šteje se, da samozaposleni ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali
glavni poklic, če v obdobju zadnjih treh let, dobiček iz dejavnosti samozaposlenega
- v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter
znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z
zakonom, ki ureja dohodnino - dosežen v posameznem letu in ugotovljen na
podlagi odločbe davčnega organa, ne presega letnega zneska minimalne plače v
tem letu.
(2) Šteje se, da samozaposleni oziroma kmet ne opravlja dejavnosti kot edini
ali glavni poklic, če je izpolnil pogoje za pridobitev
pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in:
- ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega
delavca za opravljanje te dejavnosti ali
- je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem
obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja.
19. člen
(Izvzem iz obveznega zavarovanja oseb, ki so vključene
v obvezno zavarovanje v tujini)
Osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane v tujini oziroma
njihovi delodajalci, lahko pri ministrstvu, pristojnem za delo, predlagajo izvzem
iz obveznega zavarovanja, če je tako določeno z mednarodnim sporazumom.
Obvezno se zavarujejo vajenci, ki so v učnem razmerju in se na podlagi
sklenjene učne pogodbe poklicno izobražujejo pri delodajalcu ter so dopolnili
najmanj 15 let starosti.
21. člen
(Vrhunski športniki in šahisti)
(1) Obvezno se zavarujejo vrhunski športniki in šahisti - člani
telesnokulturnih in šahovskih organizacij v Republiki Sloveniji, če niso
obvezno zavarovani na drugi podlagi in so dopolnili najmanj 15 let starosti.
(2) Naziv vrhunskega športnika ali šahista si skladno z zakonom pridobi
državljan Republike Slovenije, ki doseže vrhunski športni dosežek mednarodne
vrednosti.
22. člen
(Brezposelni zavarovanci)
Obvezno so zavarovani brezposelni, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer
brezposelnosti in osebe, ki jim zavod za zaposlovanje plačuje prispevke za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za priznanje
pravice do pokojnine.
(1) Obvezno se zavaruje eden od staršev - upravičencev do starševskega dodatka
po predpisih o starševstvu, ki skrbi za otroka v prvem letu njegovega
življenja, če ni obvezno zavarovan na drugi podlagi, če je njegovo stalno
prebivališče v Republiki Sloveniji in je otrok državljan Republike Slovenije.
(2) Obvezno se zavaruje eden od staršev - upravičencev do delnega plačila za
izgubljeni dohodek po predpisih o starševstvu.
(3) Obvezno se zavaruje eden od staršev – upravičenec do starševskega
nadomestila, ki nima pravice do starševskega dopusta, če je bil zavarovan po
predpisih o starševstvu najmanj dvanajst mesecev v zadnjih treh letih pred
nastopom starševskega dopusta oziroma mu je delovno razmerje prenehalo med
trajanjem starševskega dopusta, če ni obvezno zavarovan na drugi podlagi.
(4) Obvezno se za razliko do polnega delovnega časa zavaruje eden od staršev,
ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti oziroma neguje in varuje
otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka do
18. leta starosti in ima pravico delati krajši delovni čas.
23.a člen
(Družinski pomočnik)
Obvezno se zavaruje družinski pomočnik, upravičenec do delnega plačila za
izgubljeni dohodek po predpisih o socialnem varstvu.
24.a člen
(Prostovoljno služenje vojaškega roka in usposabljanja za zaščito)
Obvezno se zavarujejo vojaki naborniki na prostovoljnem služenju vojaškega roka
in državljani med prostovoljnim usposabljanjem za zaščito in reševanje v skladu
s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
25. člen
(Podlaga za obvezno zavarovanje v primeru
več pravnih razmerij)
Če oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več
podlagah, se obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je v tem zakonu navedena
pred drugimi podlagami, po katerih bi bila vključena v zavarovanje.
26. člen
(Posebni primeri zavarovanja)
(1) Za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu
ali poklicne bolezni, so obvezno zavarovani:
- dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela
oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah;
- otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri
praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu;
- osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali
za to prakso prejemajo nagrado;
- osebe, ki so uveljavile izvzem iz zavarovanja po 18. členu
tega zakona;
- vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni
rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah;
- dijaki ter študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju
dela prek pooblaščenih študentskih servisov;
- osebe na prestajanju kazni zapora, ki niso obvezno zavarovane po tem zakonu,
ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni
dom, pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti
v skladu z zakonom.
(2) Osebe iz zadnje alinee prejšnjega odstavka so obvezno zavarovane tudi za
primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe izven dela, nastale zaradi višje
sile.
27. člen
(Invalidsko zavarovanje oseb, ki opravljajo
samostojno dejavnost)
(1) Oseba, ki opravlja pridobitno oziroma poklicno dejavnost in je vpisana v
razvid samostojnih podjetnikov posameznikov oziroma drug predpisan register, pa
ni zavarovana po 15.
členu[Lem5] tega zakona, je obvezno zavarovana za
invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali
poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.
(2) Zavarovanec, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravlja delo
za plačilo, je pri opravljanju tega dela obvezno zavarovan za invalidnost,
telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne
bolezni.
(3) Oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, pa ni zavarovana po 16. členu[Lem6] , po četrti alinei prvega odstavka 26. člena[Lem7] ali po šesti alinei prvega odstavka 34. člena[Lem8] tega zakona, se lahko zavaruje za invalidnost,
telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni
pri opravljanju kmetijske dejavnosti.
28. člen
(Posebni primeri zavarovanja za primer organizirane aktivnosti)
Osebe, ki niso zavarovane na drugi podlagi, so obvezno zavarovane za
invalidnost, telesno okvaro ali smrt kot posledico poškodbe pri delu, ko:
- sodelujejo pri organiziranih delovnih akcijah, pri reševalnih akcijah ali pri
zaščiti in reševanju v primerih naravnih in drugih nesreč;
- kot udeleženci mladinskih taborov v Republiki Sloveniji sodelujejo pri
opravljanju del oziroma nalog na mladinskem taboru;
- opravljajo naloge vojaške službe ali nadomestne civilne službe, civilne
zaščite, službe za opazovanje in obveščanje, splošnih reševalnih služb ali enot
za zveze ter pri usposabljanju za obrambo in zaščito;
- pomagajo policiji in pooblaščenim uradnim osebam državnih organov pri
izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti
občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri
preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju
storilcev in pri varovanju pred kršitvami nedotakljivosti državne meje;
- opravljajo naloge policije kot osebe v rezervnem sestavu policije;
- opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov javno in drugo
družbeno funkcijo ali državljansko dolžnost;
- kot športniki ali šahisti, trenerji ali organizatorji v okviru organizirane
športne ali šahovske dejavnosti sodelujejo pri športnih ali šahovskih akcijah;
- kot člani operativnih sestavov prostovoljnih gasilskih organizacij opravljajo
naloge pri gašenju požarov, zaščiti in reševanju pri drugih nesrečah, pri
usposabljanju, zavarovanju na požarno nevarnih mestih in pri javnih
prireditvah, naloge pri javnih nastopih in demonstracijah s prikazovanjem
demonstrativnih vaj ter pri poučevanju ljudi o požarni varnosti;
- kot člani gorske reševalne službe ali potapljači opravljajo naloge reševanja
življenj ali odvrnitve oziroma preprečitve nevarnosti, ki neposredno ogrožajo
življenja ali premoženje oziroma se organizirano usposabljajo za navedene
naloge.
29. člen
(Pasivno zavarovanje)
Osebe, ki so bile obvezno zavarovane, so zavarovane za invalidnost in telesno
okvaro, kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela, še po prenehanju
delovnega razmerja oziroma lastnosti, na podlagi katere so bile obvezno
zavarovane, če ob nastanku invalidnosti ali telesne okvare izpolnjujejo pogoje
pokojninske dobe za pridobitev pravic ali so uživalci starostne ali invalidske
pokojnine.
30. člen
(Trajanje zavarovanja)
Če ta zakon ne določa drugače, traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja,
ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.
31. člen
(Prekinitev obveznega zavarovanja)
Obvezno zavarovanje se prekine v obdobju:
- neplačanega dopusta, daljšega od 30 dni,
- suspenza pogodbe o zaposlitvi,
- začasne prekinitve pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje.
32. člen
(Obdobja zunaj dela, ko se obvezno zavarovanje ne prekine)
Zavarovanje zaposlenih v Republiki Sloveniji, državljanov Republike Slovenije,
zaposlenih pri tujcih, samozaposlenih in kmetov se ne prekine v obdobjih, ko:
- prejemajo nadomestilo plače za čas bolezni ali nadomestilo plače zaradi nege
družinskega člana;
- prejemajo nadomestilo za čas starševskega dopusta, nadomestilo za varstvo in
nego otroka, starševski dodatek;
- so na vojaških vajah ali na obrambnem usposabljanju oziroma na usposabljanju
za delo v rezervni sestavi policije ali delovanje v silah za zaščito, reševanje
in pomoč.
33. člen
(Trajanje obveznega zavarovanja samozaposlenih oseb)
Obvezno zavarovanje samozaposlenih zavarovancev se začne:
- z dnem vpisa v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov ali v drug
register, ki je predpisan za določeno dejavnost oziroma z dnem izdaje
dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti in se zaključi z dnem vrnitve
ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi
opravljanja dejavnosti;
- za odvetnike in notarje z vstopom v odvetniško oziroma notarsko zbornico in
se zaključi s prenehanjem članstva;
- za družbenike zasebnih družb in zavodov z dnem vpisa v register kot
poslovodna oseba in se zaključi z izbrisom iz takšnega registra;
- za samostojne kulturne delavce z dnem vpisa v razvid samostojnih kulturnih
delavcev in se zaključi z dnem izbrisa iz takšnega razvida;
- v drugih primerih z dnem pričetka opravljanja samostojne dejavnosti in se
zaključi s prenehanjem opravljanja te dejavnosti.
2. Prostovoljna vključitev v obvezno
zavarovanje
34. člen
(Prostovoljna vključitev v zavarovanje)
(1) Državljani Republike Slovenije, ki so dopolnili 15 let starosti, in niso
obvezno zavarovani, se lahko prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje po
tem zakonu v času, ko:
- so na neplačanem dopustu;
- traja suspenz pogodbe o zaposlitvi;
- so na dodiplomskem oziroma na podiplomskem šolanju;
- služijo vojaški rok, opravljajo naloge nadomestne civilne službe ali se
usposabljajo za rezervni sestav policije;
- skrbijo za otroka, mlajšega od sedmih let oziroma za invalidno osebo, ki je
nezmožna za samostojno življenje in delo, ali za uživalca dodatka za pomoč in
postrežbo;
- opravljajo samostojno kmetijsko dejavnost in ne izpolnjujejo pogojev iz druge
alinee prvega odstavka 16. člena[Lem9] tega zakona;
- so kot brezposelne osebe vpisani v katero od evidenc pri zavodu za
zaposlovanje. Zavod za zaposlovanje obvesti zavod o izbrisu osebe iz evidence
brezposelnih;
- bivajo v tujini kot zakonci oziroma kot zunajzakonski partnerji zavarovancev,
poslanih na delo ali usposabljanje v tujino;
- so kot invalidi v varstvenih delavnicah;
- so na strokovnem izpopolnjevanju ali na specializaciji po prenehanju
obveznega zavarovanja;
- so zaposleni s krajšim delovnim časom od polnega, vendar le za razliko do
polnega delovnega časa.
(2) Osebe iz tretje, sedme in devete alinee prejšnjega odstavka se lahko
vključijo v zavarovanje tudi, če so uživalci družinske pokojnine.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko državljan Republike
Slovenije v roku šestih mesecev po prenehanju obveznega zavarovanja
prostovoljno vključi v zavarovanje, če je bil v zadnjih desetih letih najmanj
pet let vključen v obvezno zavarovanje.
(4) Tujec se lahko prostovoljno vključi v zavarovanje po prvem odstavku tega
člena, če je tako določeno z mednarodnim sporazumom.
(5) Zavod lahko osebo iz prvega odstavka tega člena pred vključitvijo v
zavarovanje pošlje na predhodni zdravstveni pregled, na katerem se ugotovi, ali
je zmožna za delo po predpisih o zaposlovanju.
(6) Stroški pregleda iz prejšnjega odstavka bremenijo zavod.
(7) Zavarovanci iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se lahko
zavarujejo tudi po osnovi, ki je nižja od osnove iz 210. člena
tega zakona, vendar znaša najmanj toliko kot zajamčena plača.
(8) Zavarovanec oziroma upokojenec, ki je pretežni del skupnega obveznega
zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji
obseg pravic, nima pravice do delne pokojnine, odmere pokojnine od najnižje
pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do
dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do pravic za primer
invalidnosti, razen do invalidske pokojnine in do dodatka za rekreacijo.
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka imajo pravico do dodatka za pomoč
in postrežbo slepi in nepokretni zavarovanci iz 138. člena
tega zakona.
TRETJI
DEL
PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC
I. poglavje
Splošni pojmi
35. člen
(Zavarovani primeri)
Zavarovani primeri kot podlaga za pridobitev pravic iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja so:
- starost,
- invalidnost,
- potreba po stalni pomoči in postrežbi,
- telesna okvara,
- smrt.
II.
poglavje
Starostna pokojnina
36. člen
(Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine)
(1) Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, če
je dopolnil 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe
(ženska).
(2) Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 63 let
(moški) oziroma 61 let (ženska), če je dopolnil 20 let pokojninske dobe.
(3) Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let
(moški) oziroma 63 let (ženska), če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne
dobe.
37. člen
(Znižanje starostne meje zaradi otrok)
(1) Zavarovancu se starostna meja iz prejšnjega člena tega zakona zniža za
vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo Republike
Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, za katerega je
skrbel in ga vzgajal vsaj pet let, in sicer se zavarovancu starostna meja zniža za osem mesecev za enega otroka, za 20 mesecev za dva
otroka, in za 36 mesecev za tri otroke. Za vsakega nadaljnjega otroka se
znižanje starostne meje poveča za 20 mesecev.
(2) Starša se o tem, kdo od njiju uveljavlja znižanje starostne meje za vsakega
posameznega otroka, sporazumno dogovorita. Če do sporazuma ne pride, je do
znižanja starostne meje upravičen tisti od staršev, ki je v pretežnem delu
uveljavil pravico do starševskega dopusta. Če nobeden od staršev ni bil na
starševskem dopustu, ali sta uveljavila pravico do starševskega dopusta v
enakem delu, je do znižanja starostne meje upravičena ženska.
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov se ženski minimalna upokojitvena starost
iz prejšnjega člena zniža največ do 56 let starosti, moškemu pa do 58 let
starosti.
38. člen
(Znižanje starostne meje zaradi zaposlitve
pred 18. letom starosti)
Ženski, ki se je v obvezno zavarovanje vključila, preden je dopolnila 18 let
starosti, se starostna meja, določena v prvem odstavku 36. člena [Lem10] tega zakona, zniža za ves čas trajanja
obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18. letom starosti, vendar največ do 55
let.
(1) Starostna pokojnina se odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec
prejel, oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki,
v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1.1.1970, ki so zanj
najugodnejša (v nadaljnjem besedilu: pokojninska osnova).
(2) Za leto zavarovanja se upošteva koledarsko leto, v katerem je zavarovanec
prejemal plačo oziroma nadomestilo plače za najmanj šest mesecev zavarovanja
oziroma v katerem so bili najmanj za šest mesecev plačani prispevki od
zavarovalne osnove.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za izračun pokojninske osnove ne
upoštevajo plače, nadomestila plače oziroma zavarovalne osnove iz koledarskega
leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine.
(4) Za izračun pokojninske osnove po tem zakonu se vzamejo plače oziroma
osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke,
ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki
Sloveniji.
(5) Povprečne stopnje davkov in prispevkov iz prejšnjega odstavka ugotovi in
določi minister, pristojen za finance.
(6) Minister, pristojen za delo, predpiše metodologijo za določitev plač, ki se
upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
40. člen
(Določitev pokojninske osnove zavarovancem, ki nimajo
vsaj enega leta zavarovanja)
(1) Zavarovancu, ki po 1.1.1970 ni imel najmanj enega leta zavarovanja, vendar
je dosegel vsaj eno leto zavarovanja v obdobju od 1.1.1966 do 31.12.1969, se ne
glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena, za izračun pokojninske
osnove upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove po 1.1.1966.
(2) Zavarovancu, ki po 1.1.1966 ni imel najmanj enega leta zavarovanja, se
pokojnina odmeri od pokojninske osnove v višini povprečne izhodiščne plače, ki
bi mu bila glede na stopnjo dejanske strokovne izobrazbe, ki jo je imel v
zadnjem letu zavarovanja pri zavodu, določena po kolektivni pogodbi dejavnosti
ali po splošni kolektivni pogodbi za leto 1995, valorizirane na zadnje
koledarsko leto pred letom, v katerem je uveljavil pravico do pokojnine.
(3) Osnova iz prejšnjega odstavka se poveča glede na dopolnjeno zavarovalno
dobo v posameznem letu zavarovanja.
(4) Na način, določen v prejšnjih odstavkih, se določi pokojninska osnova tudi
zavarovancu, za katerega ni mogoče ugotoviti plače, nadomestila plače oziroma
zavarovalne osnove.
(5)
Minister, pristojen za delo, objavi višino poprečnih izhodiščnih plač in način
povečanja osnov iz tretjega odstavka tega člena.
41. člen
(Vštevnost nadomestil)
(1) Za izračun pokojninske osnove se štejejo tudi:
- nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, razen nadomestil plače po
predpisih o delovnih razmerjih za delavce, katerih delo ni več potrebno iz
operativnih razlogov;
- nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, ki jih je zavarovanec prejel
zaradi dela na drugem delovnem mestu, nadomestila plače za čas poklicne
rehabilitacije iz drugega odstavka 89. člena [Lem11] tega zakona, nadomestila za invalidnost in
delne invalidske pokojnine, če je bil zavarovanec v času uživanja navedenih
pravic obvezno zavarovan.
(2) Zavarovancem, ki so prejemali nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti
z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in predpisih o delovnih
razmerjih, po predpisih o starševskem dopustu, oziroma po predpisih o
zavarovanju za primer brezposelnosti, o delovnih razmerjih za delavce, katerih
delo ni več potrebno, ali nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije iz prvega
odstavka 89.
člena[Lem12] tega zakona, se za čas prejemanja
nadomestila, za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od
katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja
nadomestila.
(3) Kadar se v plačo za izračun pokojninske osnove všteva plača iz preteklega
leta, se ta plača valorizira z istim valorizacijskim količnikom, kot bi se
plača, ki je bila podlaga za izračun osnove za odmero nadomestila.
(4) Zavarovancu, ki v koledarskem letu pred začetkom prejemanja nadomestila
plače ni imel plače, nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja oziroma
nadomestila iz drugega odstavka tega člena, se za izračun pokojninske osnove
upošteva plača iz tekočega leta.
42. člen
(Prejemki, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo)
Za izračun pokojninske osnove se ne glede na obračunane prispevke, ne štejejo:
- prejemki, od katerih niso plačani prispevki, razen nadomestil iz invalidskega
zavarovanja po tem zakonu;
- prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela (npr.
delo preko polnega delovnega časa, ki presega omejitve, določene z zakonom,
sodelovanje v izpitni komisiji, predavanja izven redne zaposlitve);
- prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (npr. dnevnice,
kilometrine, terenski dodatki, dodatek za ločeno življenje, dodatek za
prehrano, potni stroški, prevoz na delo);
- regres za letni dopust;
- nagrade ob delovnih jubilejih;
- prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plačila po pogodbi o
zaposlitvi in so od njih plačani prispevki;
- odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev;
- prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev;
- osnove, od katerih so bili plačani prispevki za dokup pokojninske dobe.
43. člen
(Preračun plače na polni delovni čas)
(1) Plača, ki jo doseže delavec z delom v času, krajšem od polnega delovnega
časa v posameznem letu zavarovanja, se za ugotovitev pokojninske osnove
preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas.
(2) Znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas za posamezno leto
zavarovanja, se izračuna tako, da se skupni znesek plače, ki se upošteva za
izračun pokojninske osnove in ga je delavec prejel za leto zavarovanja, deli s
številom ur, ki jih je prebil na delu s časom, krajšim od polnega delovnega
časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži z letnim številom ur polnega delovnega
časa pri delodajalcu, določenega z zakonom oziroma kolektivno pogodbo.
Preračunani znesek se vzame kot plača za leto zavarovanja, ki se upošteva za
izračun pokojninske osnove.
44. člen
(Vštevanje plače za delo preko polnega delovnega časa)
(1) Plača za delo preko polnega delovnega časa se za ugotovitev pokojninske
osnove upošteva največ za toliko ur dela preko polnega delovnega časa, kolikor
je dovoljeno po predpisih o delovnih razmerjih, in pod pogojem, da so od nje
plačani prispevki.
(2) Plača, ki jo je delavec prejel za delo pri drugem delodajalcu, opravljenim
v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, se za ugotovitev pokojninske osnove
upošteva v celoti, če so bili od nje plačani prispevki.
45. člen
(Upoštevanje zavarovalnih osnov)
Zavarovancu, ki ne prejema plače, in ki mu osnova ni določena po določbah od 39. do 44. člena tega zakona, niti ni prejemal nadomestila
plače, se upošteva za izračun pokojninske osnove znesek, ki je bil podlaga za
plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje, zmanjšan za davke in prispevke, ki
se plačujejo iz plač na način iz četrtega in petega odstavka 39. člena [Lem13] tega zakona.
46. člen
(Pokojninska osnova za detaširane delavce)
Delavcem, ki so jih delodajalci poslali na delo v tujino in so ostali v tem
času zavarovani pri zavodu, se vzame za izračun pokojninske osnove plača, od
katere so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje, zmanjšana za davke in
prispevke, na način iz četrtega in petega odstavka 39. člena [Lem14] tega zakona.
47. člen
(Valorizacija plač iz prejšnjih let)
(1) Pri določitvi pokojninske osnove se plače oziroma zavarovalne osnove iz
prejšnjih let preračunajo z valorizacijskimi količniki, tako da ustrezajo
gibanjem povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo
pravice do pokojnine.
(2) Valorizacijski količniki se vsako leto določijo na novo tako, da se
povprečno plačo na zaposleno osebo v državi, izplačano za oktober 1990 in
povečano za odstotek vseh uskladitev pokojnin po predpisih, veljavnih do
uveljavitve tega zakona in po 150.a in 150.b
členu, opravljenih od 1.1.1991 do konca koledarskega leta pred letom
uveljavitve valorizacijskih količnikov, deli z zneskom povprečne plače na zaposleno
osebo v državi, dosežene v letih, iz katerih se plače upoštevajo za izračun
pokojninske osnove.
(3) Povprečno plačo na zaposleno osebo v posameznem koledarskem letu se
izračuna tako, da se povprečno bruto plačo na zaposleno osebo, ugotovljeno po uradnih
statističnih podatkih, preračuna s povprečno stopnjo davkov in prispevkov v
koledarskem letu, za katero se izračunava.
(4) Višino povprečne stopnje prispevkov in davkov, veljavno v posameznem
koledarskem letu, določi in objavi minister, pristojen za finance.
(5) Minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance,
predpiše metodologijo za izračun plač iz tretjega odstavka tega člena ter
določa in objavlja valorizacijske količnike iz drugega odstavka tega člena.
48. člen
(Najnižja pokojninska osnova)
(1) Najnižja pokojninska osnova se določi v višini najnižje pokojninske osnove,
veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Najnižjo pokojninsko osnovo objavi zavod.
(3) Višina najnižje pokojninske osnove, določene po prvem odstavku tega člena,
se nato spreminja v višini in rokih iz 150.a in 150.b člena tega zakona, v katerih se izvajajo uskladitve
pokojnin.
(4) Zavarovancu se odmeri starostna pokojnina od najnižje pokojninske osnove,
če starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od
zavarovančeve pokojninske osnove, skupaj s pripadajočimi uskladitvami, ne
dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od
najnižje pokojninske osnove.
49. člen
(Najvišja pokojninska osnova)
(1) Najvišja pokojninska osnova se določi v višini štirikratnika najnižje
pokojninske osnove.
(2) Znesek najvišje pokojninske osnove določi in objavi zavod.
(3) Zavarovancu se odmeri starostna pokojnina od najvišje pokojninske osnove,
če starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od
zavarovančeve pokojninske osnove, skupaj s pripadajočimi uskladitvami, presega
znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje
pokojninske osnove.
50. člen
(Določitev odstotka za odmero starostne pokojnine)
(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotkih, glede na dopolnjeno
pokojninsko dobo, in sicer za zavarovanca z zavarovalno dobo 15 let v višini
35% pokojninske osnove (moški) oziroma 38% pokojninske osnove (ženska), nato pa
se za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe odmerni odstotek poveča za 1,5%.
(2) Če pokojninska doba ne znaša polno leto, vendar pa vsaj 6 mesecev, se
odmerni odstotek iz prejšnjega odstavka poveča za 0,75%.
(3) Zavarovancu, ki vključno z upoštevanjem več kot pet let dodane dobe pridobi
pravico do starostne pokojnine z 20 leti pokojninske dobe, se starostna
pokojnina odmeri v višini 35% pokojninske osnove (moški) oziroma 38%
pokojninske osnove (ženska).
51. člen
(Odmera pokojnine zavarovancu z delovno dobo,
daljšo od polne delovne dobe)
(1) Pri odmeri starostne pokojnine se delovna doba nad 40 leti delovne dobe
(moški) oziroma 38 leti (ženska), ki jo je zavarovanec dopolnil do dopolnitve
63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska), vrednoti na naslednji
način:
Leto daljše delovne dobe od polne:
Moški Ženska Vrednost posameznega
leta delovne dobe
41. leto 39. leto 3,0%
42. leto 40. leto 2,6%
43. Leto 41. Leto 2,2%
44. Leto 42. leto 1,8%
45. in vsako naslednje leto 43. in vsako naslednje leto 1,5%
(2) Če znaša daljša delovna doba manj kot eno leto, vendar pa vsaj šest
mesecev, se pri odmeri starostne pokojnine vrednoti v polovični vrednosti,
določeni v prejšnjem odstavku tega člena.
(3) Če zavarovanec uveljavlja pravico do starostne pokojnine po dopolnitvi 63
let starosti (moški) oziroma 61 let (ženska), se mu pri odmeri starostne
pokojnine daljša delovna doba od polne, ki jo je dopolnil do dopolnitve 63 let
(moški) oziroma 61 let (ženska) starosti, vrednoti po prvem odstavku tega
člena, vsako nadaljnje leto delovne dobe, dopolnjeno po dopolnitvi navedene
starosti, pa se vrednoti v višini 1,5% pokojninske osnove.
(1) Polna starost, ki zagotavlja zavarovancu pokojnino v višini, odvisni le od
dopolnjene pokojninske dobe, je za moškega 63 let, za žensko pa 61 let.
(2) Zavarovanki ali zavarovancu se polna starost iz prejšnjega odstavka zniža
pod pogoji in na način, določen v prvem in drugem odstavku 37. člena [Lem15] tega zakona.
(3) Ženski, ki se je v obvezno zavarovanje vključila preden je dopolnila 18 let
starosti, se polna starost, določena v prvem odstavku tega člena, zniža za ves
čas trajanja obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18. letom starosti.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov polna starost ne more biti nižja od
60 let (moški) oziroma 58 let (ženska).
53. člen
(Zmanjšanje oziroma povečanje starostne pokojnine)
(1) Zavarovancu, ki nima 40 let (moški) oziroma 38 let (ženska) delovne dobe,
in pridobi pravico do starostne pokojnine pred dopolnitvijo polne starosti iz
prejšnjega člena, se pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo
in pokojninsko osnovo, zniža za vsak mesec starosti, ki mu manjka do dopolnjene
polne starosti, na naslednji način:
Starost - v letih Odstotek zmanjšanja na mesec
58 0,30%
59 0,25%
60 0,20%
61 0,15%
62 0,10%
63 0,00%
(2) Polna starost iz prejšnjega člena se zniža za toliko mesecev, kolikor jih
je zavarovanec pridobil na račun štetja zavarovalne dobe s povečanjem.
(3) Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne
pokojnine, in ostane v zavarovanju po dopolnitvi 63 let starosti (moški)
oziroma po dopolnitvi 61 let starosti (ženske), se pokojnina, ki mu je
odmerjena glede na pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo, poveča za vsak mesec
zavarovanja po dopolnitvi navedene starosti, na naslednji način:
___________________________________________________________________
Starost ob upokojitvi
Odstotek povečanja
moški
ženske na
mesec
___________________________________________________________________
od 63. do 64. leta od 61. do 62.
Leta 0,3%
od 64. do 65. leta od 62. do 63.
leta 0,2%
od 65. do 66. leta od 63. do 64.
leta 0,1%
66 let in več 64 let in več 0,0%
___________________________________________________________________
(4) Zmanjšanje oziroma povečanje pokojnine po prejšnjih odstavkih je trajno.
54. člen
(Starostna pokojnina brez zmanjšanja
zavarovancem s polno delovno dobo)
(1) Zavarovancu, ki je dopolnil 58 let starosti in 40 let delovne dobe (moški)
oziroma 38 let delovne dobe (ženska), se pokojnina odmeri v višini, odvisni le
od dopolnjene pokojninske dobe, brez zmanjšanja zaradi upokojitve pred
dopolnitvijo polne starosti.
(2) Ženski, ki je dopolnila 38 let delovne dobe, se starostni pogoj 58 let
zniža zaradi otrok pod pogoji iz 37. člena tega zakona
največ do 56 let starosti.
(3) Ženski z dopolnjenimi 38 leti delovne dobe, ki je bila vključena v obvezno
zavarovanje pred 18. letom starosti, se starostni pogoj 58 let zniža pod pogoji
iz 38. člena tega zakona največ do 55. leta starosti.
55. člen
(Starostna pokojnina brez zmanjšanja v posebnih primerih)
(1) Pravico do starostne pokojnine brez zmanjšanja zaradi upokojitve pred
dopolnitvijo polne starosti pridobi zavarovanec, ki je dopolnil minimalne
pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, če:
- mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali druge oblike prenehanja
delodajalca in mu po mnenju zavoda za zaposlovanje ni možno zagotoviti druge
zaposlitve;
- je delodajalec iz ekonomskih razlogov, zaradi katerih bi bil ogrožen obstoj
večjega števila delovnih mest, pripravil finančno ovrednoten program razreševanja
presežnih delavcev skladno s predpisi o delovnih razmerjih in kolektivnimi
pogodbami, v katerega je vključenih najmanj pet presežnih delavcev pri velikih
delodajalcih oziroma najmanj pet presežnih delavcev ali vsaj 30% vseh delavcev
pri manjših delodajalcih;
- je pri zavarovancu podana invalidnost po tem zakonu;
- je zavarovancu prenehalo delovno razmerje na podlagi programa, po katerem je
delodajalec dolžan na njegovo delovno mesto zaposliti mlajšo brezposelno osebo,
v skladu s pogoji, ki jih ureja poseben zakon;
- je brezposeln in je bil v zadnjih 24 mesecih najmanj 12 mesecev kot
brezposelna oseba vpisan v katero od evidenc, ki jih vodi zavod za
zaposlovanje. Obdobje 24 mesecev se podaljša za čas, v katerem je bil
zavarovanec vključen v program zaposlovanja, v katerega ga je napotil zavod za
zaposlovanje.
(2) V primerih iz druge alinee prejšnjega odstavka tega člena pridobi
zavarovanec pravico do starostne pokojnine brez zmanjšanja, če je:
- v postopku ugotavljanja presežnih delavcev delodajalec predhodno pisno
predložil program zavodu za zaposlovanje,
- na podlagi predloženega programa presežnih delavcev zavod za zaposlovanje
ugotovil, da navedenih delavcev ni možno zaposliti na drugih delovnih mestih
pri delodajalcu, niti pri drugem delodajalcu.
(3) Pravico do starostne pokojnine brez zmanjšanja zaradi upokojitve pred
dopolnitvijo polne starosti, pridobi slepi zavarovanec, ki mu je prenehalo
delovno razmerje po krivdi delodajalca in mu ni možno zagotoviti druge
zaposlitve. Zavarovancu pripada najmanj pokojnina v višini osnove za odmero
dodatnih pravic.
(4) O pravici iz drugega odstavka tega člena odloča komisija, ki je sestavljena
iz predstavnikov ministrstva, pristojnega za delo, ministrstva, pristojnega za
gospodarstvo, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slovenije, Inšpektorata Republike Slovenije za delo,
sindikatov in delodajalcev.
(5) Odločitev komisije iz prejšnjega odstavka je dokončna in zoper njo ni
pritožbe. Pri izdaji odločbe o odmeri pokojnine je zavod vezan na odločitev
komisije iz prejšnjega odstavka.
(6) Vlada Republike Slovenije imenuje komisijo iz četrtega odstavka tega člena
ter predpiše postopek za njeno delo.
(7) Stroški za delo komisije bremenijo zavod.
Zavarovancu, ki pridobi pravico do starostne pokojnine po določbah tega zakona,
je zagotovljena najnižja pokojnina v višini 35% najnižje pokojninske osnove.
57. člen
(Osnova za odmero dodatnih pravic)
(1) Osnova za odmero dodatnih pravic iz 4. člena tega zakona
se določi v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, veljavne za
zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Znesek iz prejšnjega odstavka se usklajuje tako, kot se usklajujejo
pokojnine po določbah 150.a, 150.b in 151. člena tega
zakona.
(1) Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne
pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju
z največ polovico polnega delovnega časa.
(2) Delna pokojnina se zavarovancu odmeri v višini polovice starostne
pokojnine, ki mu gre na dan uveljavitve delne pokojnine, glede na dopolnjeno
pokojninsko dobo, pokojninsko osnovo in starost in se potem usklajuje kot druge
pokojnine.
(3) Po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva:
- izplačilo usklajenega zneska starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne
pokojnine ali
- odstotno povečanje starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne
pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno zavarovalno dobo v času prejemanja
delne pokojnine in starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja ali
- ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju dejansko dopolnjene
zavarovalne dobe in plače v času prejemanja delne pokojnine in starosti na dan
uveljavitve ponovne odmere.
III.
poglavje
Pravica do državne pokojnine
59. člen
(Državna pokojnina)
(1) Oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki nima pravice do pokojnine
po tem zakonu, iz tujega javnega pokojninskega sistema oziroma po drugih
predpisih, in katere lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za
pridobitev pravice do varstvenega dodatka po tem zakonu, pridobi pravico do
državne pokojnine, če:
- je dopolnila 65 let starosti, in
- je med 15. in 65. letom starosti najmanj 30 let imela prijavljeno stalno
prebivališče v Republiki Sloveniji.
(2) Državna pokojnina iz prejšnjega odstavka znaša 33,3% najnižje pokojninske
osnove.
(3) Oseba, ki je upravičena do samostojne družinske oziroma vdovske pokojnine,
ki ne dosega zneska državne pokojnine, lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega
člena namesto te pokojnine uveljavi pravico do državne pokojnine.
IV.
poglavje
Pravice na podlagi invalidnosti
1. Splošne določbe
60. člen
(Definicija invalidnosti)
(1) Invalidnost po tem zakonu je podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem
stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske
rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša
zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno
napredovanje.
(2) Invalidnost se razvršča v naslednje kategorije:
- I. kategorija - če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega
pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več
preostale delovne zmožnosti;
- II. kategorija - če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic
zmanjšana za 50% ali več;
- III. kategorija - če zavarovanec z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije
ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo
vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma če je zavarovančeva delovna
zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali, če zavarovanec še lahko
dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na
delovnem mestu, na katerega je razporejen.
(3) Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec
razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim
zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost
in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali
kolektivnimi pogodbami.
61. člen
(Preostala delovna zmožnost)
(1) Preostala delovna zmožnost je podana,
- če zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki
ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi
strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti, ali
- če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za delo s polnim
delovnim časom na drugem delovnem mestu ali
- če zavarovanec lahko opravlja določeno delo vsaj polovico polnega delovnega
časa.
(2) Preostala delovna zmožnost zavarovanca se ugotavlja pri invalidnosti II. in
III. kategorije.
62. člen
(Vzrok za nastanek invalidnosti)
Vzroki za nastanek invalidnosti so:
- poškodba pri delu,
- poklicna bolezen,
- bolezen,
- poškodba izven dela.
(1) Za poškodbo pri delu po tem zakonu se šteje:
- poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega,
fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe
položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega
stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali
dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;
- poškodba, povzročena na način iz prejšnje alinee, ki jo utrpi zavarovanec na
redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na
poti, da nastopi delo;
- obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali
višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je
oboleli zavarovan.
(2) Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prve
alinee prejšnjega odstavka, ki jo utrpijo zavarovanci iz 26.,
27., 28. in 29. člena tega zakona.
64. člen
(Poškodba, nastala v zvezi z uveljavljanjem
zdravstvenega varstva)
Za poškodbo pri delu po tem zakonu se šteje tudi poškodba, povzročena na način,
določen v prvi alinei prvega odstavka prejšnjega člena, ki jo utrpi zavarovanec
v zvezi z uveljavljanjem pravice do zdravstvenega varstva, če nastane:
- na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta do kraja zdravniškega
pregleda ali ob vrnitvi, ali pa med prebivanjem v kraju, kjer je pregled, če je
zavarovanca poklical na pregled pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali
invalidska komisija zavoda, ali če ni bil napoten, pa je iskal potrebno nujno
zdravniško pomoč;
- na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta do zdravstvene
organizacije, kamor je bil zavarovanec napoten na zdravljenje ali pri vrnitvi,
ali pa med prebivanjem v zdravstveni organizaciji, v kateri se zdravi, pri
čemer je z zdravljenjem mišljena tudi medicinska rehabilitacija;
- na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta do kraja pregleda ali
zdravljenja ali pri vrnitvi, kadar je pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov
ali invalidska komisija zavoda določil zavarovanca, naj spremlja bolnika, ki ga
je poslal na zdravniški pregled ali na zdravljenje v drug kraj, ali pa med
prebivanjem v tistem kraju, če pride do poškodbe v neposredni zvezi s
spremljanjem bolnika;
- na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta, ali od kraja, v katerem
je bil zavarovanec na pregledu ali zdravljenju, do zavoda ali organizacije,
kjer naj zavarovanec dobi proteze ali druge ortopedske pripomočke, katere mu je
predpisal pristojni zdravnik ali ob vrnitvi, kakor tudi tisti čas, ko se mudi v
teh zavodih ali organizacijah.
(1) Poklicne bolezni po tem zakonu so določene bolezni, povzročene z daljšim
neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem
mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je
oboleli zavarovan.
(2) Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, in pogoje,
ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, določi minister, pristojen za delo,
v sodelovanju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
66. člen
(Splošni pogoji za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti)
(1) Če ni s tem zakonom drugače določeno, pridobi zavarovanec pravice na
podlagi invalidnosti II. in III. kategorije, če ob nastanku invalidnosti še ni
dopolnil starosti 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in:
- je vključen v obvezno zavarovanje - ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo,
- ni vključen v obvezno zavarovanje - če izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma
pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske
pokojnine.
(2) Zavarovanci iz 20., 21., 23., 24.a, 26.,
27., 28. in 34. člena tega zakona pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja
le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
(3) Zavarovanec iz 15.[Lem16] in 16. člena[Lem17] tega zakona pridobi pravice iz
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v primeru I. in II. kategorije
invalidnosti, v primeru III. kategorije invalidnosti pa uveljavi pravico do
dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske
pokojnine, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon, za pridobitev teh
pravic.
2.
Invalidska pokojnina
67. člen
(Pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine)
Pravico do invalidske pokojnine pridobi:
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije;
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije, in ni zmožen
za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni
zagotovljena, ker je star nad 50 let;
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki
mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil
63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska).
68. člen
(Minimalna pokojninska doba)
Zavarovanec iz prejšnjega člena pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je
invalidnost posledica:
- poškodbe pri delu ali poklicne bolezni - ne glede na pokojninsko dobo;
- poškodbe izven dela ali bolezni - pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti
dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega
20. leta starosti do nastanka invalidnosti (v nadaljnjem besedilu: delovna
leta), šteto delovna leta kot polna leta.
(1) Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti pred
dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je
bil ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje ali, če je dopolnil
najmanj tri mesece zavarovalne dobe.
(2) Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti po
dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti,
pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je pred nastankom
invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj eno četrtino
delovnih let.
70. člen
(Štetje delovnih let od višje starostne meje)
(1) Zavarovancu, ki je pridobil višjo strokovno izobrazbo, se delovna leta
štejejo od dopolnjenega 23. leta starosti. Zavarovancu, ki je pridobil visoko
strokovno ali univerzitetno izobrazbo, se delovna leta štejejo od dopolnjenega
26. leta starosti.
(2) V delovna leta se zavarovancu ne šteje čas služenja vojaškega roka,
opravljanja nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav
policije in čas, v katerem je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot
brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve.
(3) Če se zavarovancu čas študija, čas služenja vojaškega roka, čas opravljanja
nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije, ali
čas v katerem je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot brezposelna
oseba ali iskalec zaposlitve šteje v zavarovalno dobo, se mu starostna meja iz
prvega odstavka tega člena zniža za toliko mesecev, kolikor znaša njegova
zavarovalna doba po tem odstavku.
(1) Če se zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost II. ali III.
kategorije, že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer
invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela tako, da izpolnjuje pogoje
za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe
ali nove invalidnosti, izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne oziroma
pokojninske dobe, določene s tem zakonom za pridobitev nove pravice.
(2) Za izpolnitev pogojev zavarovalne oziroma pokojninske dobe, se brezposelnim
zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja brezposelnosti, ko so prejemali
ustrezno nadomestilo na podlagi invalidnosti po tem zakonu.
(3) Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je posledica poškodbe
pri delu ali poklicne bolezni, pridobi na podlagi nastanka sprememb v
invalidnosti ali nove invalidnosti v primerih iz prvega odstavka tega člena,
novo pravico, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
72. člen
(Pokojninska osnova za odmero invalidske pokojnine)
(1) Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak
način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine.
(2)
Invalidska pokojnina, pridobljena s krajšo zavarovalno dobo, kot je obdobje, iz
katerega se po 39. in 40. členu tega zakona upoštevajo plače
oziroma zavarovalne osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne
pokojnine, se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi plač oziroma
zavarovalnih osnov, ki jih je zavarovanec prejel oziroma je bil na njihovi
podlagi zavarovan v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v
katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.
(3) Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do invalidske
pokojnine, ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske
osnove, določene v drugem odstavku 40. člena [Lem18] tega zakona.
73. člen
(Pokojninska osnova za odmero invalidske pokojnine
v posebnih primerih)
Osebam, pri katerih je invalidnost nastala v času trajanja zavarovanja po prvi
alinei prvega odstavka 26. člena[Lem19] , po 27. členu oziroma
po drugi alinei 28.
člena [Lem20] tega zakona, se kot pokojninska osnova za
odmero invalidske pokojnine upošteva povprečna plača na zaposleno osebo v
državi, izplačana za zadnji mesec pred priznanjem pravice do invalidske
pokojnine, za katerega so objavljeni uradni statistični podatki v mesecu
nastanka invalidnosti.
74. člen
(Odmera invalidske pokojnine v primeru poškodbe pri
delu ali poklicne bolezni)
Invalidska pokojnina za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu
ali poklicne bolezni, se odmeri od pokojninske osnove v enaki višini kot
starostna pokojnina za pokojninsko dobo najmanj 40 let (moški) oziroma 38 let
(ženska), brez zmanjšanja glede na starost ob upokojitvi.
75. člen
(Odmera invalidske pokojnine v primeru poškodbe
izven dela ali bolezni)
(1) Invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe
izven dela, se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na
dopolnjeno pokojninsko dobo na način, določen v 50. členu
tega zakona, brez znižanja glede na starost ob upokojitvi.
(2) Invalidska pokojnina iz prejšnjega odstavka se odmeri zavarovancu, ki je
postal invalid pred dopolnitvijo starosti 63 let (moški) oziroma 61 let
(ženske), najmanj v višini 45% (moški) oziroma 48% (ženske) pokojninske osnove.
(3) Če je invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe izven dela nastopila po
dopolnitvi starosti 63 let (moški) oziroma 61 let (ženske), se invalidska
pokojnina odmeri od pokojninske osnove najmanj v višini določeni za odmero
starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe.
76. člen
(Upoštevanje prištete pokojninske dobe)
(1) Višina odstotka za odmero invalidske pokojnine se določi ob upoštevanju
dejanske pokojninske dobe zavarovanca in prištete pokojninske dobe, izračunane
po 200. in 201. členu tega zakona.
(2) Invalidska pokojnina, odmerjena po prejšnjem odstavku, za invalidnost, ki
je posledica poškodbe izven dela ali bolezni, ne more presegati zneska
pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne
bolezni, razen v primeru, če dejanska pokojninska doba presega 40 let pokojninske
dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe (ženska).
77. člen
(Kombinirani vzroki invalidnosti)
(1) Če je invalidnost, na podlagi katere pridobi zavarovanec pravico do
invalidske pokojnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni,
deloma pa posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se invalidsko pokojnino
odmeri kot eno pokojnino, ki je sestavljena iz sorazmernega dela invalidske
pokojnine, odmerjene za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, in iz
sorazmernega dela invalidske pokojnine, odmerjene za bolezen ali poškodbo izven
dela.
(2) Sorazmerna dela za odmero invalidske pokojnine po prejšnjem odstavku se
izračunata glede na to, koliko so vplivale na skupno invalidnost posledice
poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, koliko pa posledice bolezni ali
poškodbe izven dela.
78. člen
(Odmera invalidske pokojnine pri kombiniranih
vzrokih invalidnosti)
(1) Invalidska pokojnina, ki gre zavarovancu po prejšnjem členu, se odmeri
tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna
invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in posebej
invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica bolezni ali
poškodbe izven dela.
(2) Od vsakega tako izračunanega zneska se odmeri odstotek, ki ustreza vplivu
posameznega vzroka invalidnosti na skupno invalidnost. Seštevek tako dobljenih
zneskov ne more presegati zneska pokojnine, odmerjene za 40 let pokojninske
dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe (ženska).
79. člen
(Izbira vrste pokojnine)
Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko
pokojnino in pogoje za starostno pokojnino, lahko uveljavi po svoji izbiri
pravico do invalidske pokojnine ali pravico do starostne pokojnine.
3.
Poklicna rehabilitacija
80. člen
(Namen in obveznost poklicne rehabilitacije)
(1) Poklicna rehabilitacija je celostni proces, v katerem se zavarovanca
strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo tako, da
se lahko ustrezno razporedi oziroma zaposli in ponovno vključi v delovno
okolje, oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se
mu ustrezno prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki.
(2) Zavarovanec, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, se je
dolžan usposabljati za ustrezno delo ob pogojih in na način, določen s tem
zakonom, ter v skladu z obveznostmi, ki so določene v pogodbi iz 86.
člena tega zakona.
81. člen
(Pogoji za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije)
Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec:
- pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti ter
- na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti in
- ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga
bo opravljal poln delovni čas.
82. člen
(Prilagoditev prostorov in delovnih sredstev ter
pospeševanje zaposlovanja)
(1) Če je za poklicno rehabilitacijo zavarovanca, pri katerem je nastala
invalidnost, na ustreznem delovnem mestu potrebno, da se prilagodijo prostori
in delovna sredstva, zavod prevzame stroške prilagoditve.
(2) Če je za zaposlitev oziroma razporeditev zavarovanca, pri katerem je
nastala invalidnost, na drugo delovno mesto potrebno, da se prilagodijo
prostori in delovna sredstva, lahko zavod delno ali v celoti prevzame stroške
prilagoditve.
(3) Zavod lahko nameni del sredstev za invalidsko zavarovanje za pospeševanje
zaposlovanja nezaposlenih delovnih invalidov.
(4) Kriterije, merila in postopek za določanje višine sredstev iz prejšnjih odstavkov
določi zavod.
83. člen
(Poklicna rehabilitacija v posebnih primerih zavarovanja)
Zavarovanec iz prve, druge, tretje in šeste alinee 26. člena[Lem21] , iz 27. člena in druge alinee 28. člena [Lem22] tega zakona se s poklicno rehabilitacijo
praviloma usposobi za delo, za katero se zahteva strokovna izobrazba, kakršno
daje šola, ki jo je obiskoval pred nastankom invalidnosti.
84. člen
(Način poklicne rehabilitacije)
Poklicna rehabilitacija se v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zavarovanca
opravi:
- z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami izobraževanja;
- s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v
drugih oblikah delovnega usposabljanja;
- z izobraževanjem ob delu, s soglasjem zavarovanca.
Za poklicno rehabilitacijo se šteje tudi čas privajanja na delo, za katerega se
je zavarovanec s poklicno rehabilitacijo usposobil, če je to potrebno, da bi
mogel z normalnim delovnim učinkom opravljati drugo ustrezno delo.
86. člen
(Pogodba o poklicni rehabilitaciji)
(1) Oblika oziroma način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje
poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca za
delo, pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni
rehabilitaciji se določijo v pogodbi, ki jo sklenejo zavod, delodajalec ali
zavod za zaposlovanje in zavarovanec.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka se sklene, ko postane odločba o priznanju
pravice do poklicne rehabilitacije dokončna.
(3) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se določijo tudi medsebojne pravice
in obveznosti pogodbenih strank.
(4) Pri poklicni rehabilitaciji, usposabljanju in zaposlitvi zavarovancev
sodelujejo organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter
zavod za zaposlovanje.
(5) Zavarovanec in izvajalec poklicne rehabilitacije sta zavodu dolžna poročati
o izvajanju in poteku poklicne rehabilitacije najmanj vsakih šest mesecev.
87. člen
(Pravica do nastanitve)
Če je glede na oddaljenost invalidovega bivališča od šole, podjetja za
usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb oziroma od delodajalca, kjer je
na poklicni rehabilitaciji, nujno potrebna vožnja s prevoznimi sredstvi,
zavarovanec pa se glede na stanje invalidnosti ne more voziti z javnimi prevoznimi
sredstvi in mu tudi ni preskrbljen poseben prevoz ima pravico do nastanitve na
stroške zavoda.
88. člen
(Dolžnost zagotavljanja poklicne rehabilitacije)
(1) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, je
dolžan zagotoviti poklicno rehabilitacijo delodajalec, pri katerem je bil
zaposlen v času nastanka invalidnosti, ostalim zavarovancem pa zavod.
(2) Pri poklicni rehabilitaciji zavarovancev lahko sodeluje z zavodom in
delodajalci tudi zavod za zaposlovanje.
(3) Stroške poklicne rehabilitacije pokriva zavod.
89. člen
(Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije)
(1) Zavarovancu pripada v obdobju od pridobitve pravice do poklicne
rehabilitacije pa do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo,
odmerjeno v višini 100% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan
nastanka invalidnosti.
(2) Zavarovanec, ki se usposablja ob delu, ima od nastopa pa do končane
poklicne rehabilitacije pravico do nadomestila v višini 40% invalidske
pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
90. člen
(Začasno nadomestilo)
(1) Zavarovanec ima od zaključka poklicne rehabilitacije do pričetka dela na
novem delovnem mestu pravico do nadomestila v višini 100% invalidske pokojnine,
ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti, po pričetku dela na novem
delovnem mestu pa nadomestilo v višini 20% te pokojnine.
(2) Če je zavarovancu iz prejšnjega odstavka delovno razmerje prenehalo na
podlagi odločitve komisije iz 103. člena tega zakona,
oziroma v primeru, če je zavarovanec vključen v obvezno zavarovanje kot
samozaposleni, kmet ali vrhunski športnik oziroma šahist ali brezposelni, ima
po končani poklicni rehabilitaciji oziroma po prenehanju delovnega razmerja
pravico do nadomestila v višini 80% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na
dan nastanka invalidnosti.
(3) Če je zavarovanec vključen v obvezno zavarovanje kot vajenec ali če je
zavarovan na podlagi 23., 24.a, 26., 27., 28., 29. in 34. člena tega zakona, ima po končani poklicni rehabilitaciji
pravico do nadomestila v višini 60% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na
dan nastanka invalidnosti.
(4) Nadomestilo iz drugega odstavka tega člena se zavarovancu izplačuje do
dneva ponovne zaposlitve, po ponovni zaposlitvi pa ima pravico do nadomestila v
višini 20% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka
invalidnosti.
(5) Nadomestilo iz tretjega odstavka tega člena se zavarovancu izplačuje do
dneva ponovne zaposlitve, vendar največ pet let. Po preteku petih let oziroma
po ponovni zaposlitvi se zavarovancu izplačuje nadomestilo v višini 20%
invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
(6) Zavarovanec iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izgubi pravico
do nadomestila, če v 15 dneh po vročitvi pogodbe iz 86. člena
tega zakona pogodbe ne podpiše, če v določenem roku iz neopravičenih razlogov
ne nastopi ali ne konča poklicne rehabilitacije oziroma ne izpolnjuje
obveznosti iz pogodbe iz 86. člena tega zakona ali ne
nastopi dela, ki mu je bilo preskrbljeno v skladu s 101. členom
tega zakona.
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka zavarovanec na podlagi iste invalidnosti ne
more pridobiti nobenih pravic po tem zakonu.
4.
Pravica do premestitve in nadomestila
91. člen
(Pravica do premestitve)
(1) Pravico do premestitve pridobi zavarovanec:
- po končani poklicni rehabilitaciji,
- s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je nastala II. kategorija
invalidnosti po dopolnjenem 50. letu starosti,
- s III. kategorijo invalidnosti, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj
poklic zmanjšana za manj kot 50% ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem
poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu,
na katerega je razporejen.
(2) Pravico do premestitve zagotovi zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno
razmerje v Republiki Sloveniji, delodajalec.
92. člen
(Nadomestilo v času dela na drugem delovnem mestu)
Zavarovanec iz druge in tretje alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ki dela
na novem delovnem mestu, ima pravico do nadomestila za invalidnost v skladu s 94. členom tega zakona.
5.
Pravica do dela s krajšim delovnim časom od
polnega in delna invalidska pokojnina
93. člen
(Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega in
odmera delne invalidske pokojnine)
(1) Zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti, če ni več
zmožen za delo s polnim delovnim časom z ali brez predhodne poklicne
rehabilitacije, in zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija
invalidnosti po dopolnjenem 50. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost
za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa, imata:
- pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in
- pravico do delne invalidske pokojnine.
(2) Delna invalidska pokojnina se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju
polnega delovnega časa, od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na
dan nastanka invalidnosti, in sicer v višini:
- 50%, ko zavarovanec dela s polovico polnega delovnega časa,
- 37,5%, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 5 ur dnevno,
- 25%, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno in
- 12,5%, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 7 ur dnevno.
(3) Delna invalidska pokojnina odmerjena po prejšnjem odstavku, se poveča, če
zavarovanec:
- ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in je zato
premeščen na drugo delovno mesto, za 30% ali
- izgubi delo brez lastne volje ali krivde, za 40%.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka, povečana delna invalidska pokojnina ne
sme presegati 80% invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan
nastanka invalidnosti.
(5) Delna invalidska pokojnina, odmerjena po drugem odstavku tega člena, se
zmanjša za 30%, če zavarovanec po lastni volji ali krivdi prekine delovno
razmerje.
(6) Zavarovancu iz 22. in 29. člena tega
zakona se delna invalidska pokojnina odmeri v višini, določeni v drugem
odstavku tega člena.
(7)
Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji,
zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega delodajalec.
6.
Pravica do nadomestila za invalidnost
94. člen
(Pravica do nadomestila za invalidnost in
odmera nadomestila)
(1) Pravico do nadomestila za invalidnost ima zavarovanec, pri katerem je
nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 50. letu starosti ali
invalidnost III. kategorije, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj
poklic zmanjšana za manj kot 50% ali če zavarovanec še lahko dela v svojem
poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu,
na katero je razporejen, če:
- ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen oziroma ni bil obvezno zavarovan,
ali
- mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje oziroma krivde,
ali
- je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi ali
- se je zaposlil na drugem delovnem mestu.
(2) Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po
dopolnjenem 50. letu starosti, se nadomestilo odmeri:
- v primerih iz prve alinee prejšnjega odstavka, v višini 60% invalidske
pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
- v primerih iz druge alinee prejšnjega odstavka, v višini 80% invalidske
pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
- v primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka v višini 40% invalidske
pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti, če je prekinil delovno
razmerje po dopolnitvi 53 let starosti;
- v primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka, če zavarovanec še ni
dopolnil 53 let starosti, in v primerih iz četrte alinee prejšnjega odstavka, v
višini 20% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
(3) Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost III. kategorije, v primeru,
ko je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50%
ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom,
vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, se
nadomestilo odmeri:
- v primerih iz prve alinee prvega odstavka tega člena, v višini 40% invalidske
pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
- v primerih iz druge alinee prvega odstavka tega člena, v višini 60%
invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
- v primerih iz tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena, v višini
25% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
95. člen
(Izbira pravice do poklicne rehabilitacije)
(1) Delovnemu invalidu se namesto pravice do premestitve in nadomestila,
pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega in delne invalidske
pokojnine ter pravice do nadomestila za invalidnost, prizna pravica do poklicne
rehabilitacije, če to zahteva.
(2) Delovni invalid, ki mu je bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije
po prejšnjem odstavku, ima vse pravice na podlagi in v zvezi s poklicno
rehabilitacijo.
96. člen
(Odmera nadomestil iz invalidskega zavarovanja od osnove iz 57.
člena)
(1) Nadomestila iz 89., 90., 93. in 94. člena tega zakona se
v primerih, ko invalidska pokojnina, ki bi zavarovancu pripadala ob nastanku
invalidnosti, ne dosega zneska pokojnine, ki bi bila odmerjena od najnižje
pokojninske osnove zavarovancu s pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 38 let
(ženska), odmerijo od osnove iz 57. člena tega zakona.
(2) Nadomestila iz prejšnjega odstavka se osebam, ki niso vključene v obvezno
zavarovanje, odmerijo najmanj v višini najnižje pokojnine iz 56.
člena tega zakona.
97. člen
(Zaposlovanje brezposelnih delovnih invalidov)
Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan in
zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje
oziroma obvezno zavarovanje ob ali po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do
delne invalidske pokojnine ali ustreznega denarnega nadomestila po tem zakonu,
če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega
zavarovanja oziroma po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi
pri zavodu za zaposlovanje.
98. člen
(Zagotavljanje nadomestil)
(1) Zavod zagotavlja, odmerja, usklajuje in izplačuje:
- delno invalidsko pokojnino in
- denarna nadomestila iz 89., 90. in 94.
člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka nadomestilo, ki gre zavarovancu, ki
ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, za čas od končane
poklicne rehabilitacije do pričetka del na novem delovnem mestu izplačuje in
usklajuje po določbah tega zakona delodajalec v svoje breme, odmeri pa ga
zavod.
99. člen
(Usklajevanje delne invalidske pokojnine in
denarnih nadomestil)
Delna invalidska pokojnina in denarna nadomestila v zvezi s pravicami na
podlagi II. in III. kategorije invalidnosti se usklajujejo enako kot pokojnine.
100. člen
(Izplačevanje delne invalidske pokojnine in denarnih nadomestil)
(1) Za izplačilo delne invalidske pokojnine in denarnih nadomestil iz prvega
odstavka 98.
člena [Lem23] tega zakona se smiselno uporabljata določbi
171. in 172. člena tega zakona.
(2) Delna invalidska pokojnina in denarna nadomestila iz prejšnjega odstavka,
ki se po 41. členu tega zakona štejejo v pokojninsko osnovo,
zavod pred izplačilom obračuna enako kot velja za obračun plač pri delodajalcu
vendar tako, da jih poveča s povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
(3) Delna invalidska pokojnina in denarna nadomestila iz prvega odstavka tega
člena, ki se po 41. členu tega zakona ne vštevajo v
pokojninsko osnovo, zavod pred izplačilom obračuna na način, kot velja za
pokojnine.
(4) Denarna nadomestila iz drugega odstavka 98. člena[Lem24] tega zakona delodajalec izplačuje enako
kot to velja za izplačilo plač.
101. člen
(Dolžnosti in postopki delodajalca v zvezi
z zagotovitvijo pravic delovnega invalida)
(1) Zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi
invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za
nedoločen čas na območju Republike Slovenije, mora delodajalec ponuditi
opravljanje drugega dela na delovnem mestu v skladu z njegovo preostalo delovno
zmožnostjo in strokovno izobrazbo oziroma usposobljenostjo oziroma mu
zagotoviti poklicno rehabilitacijo ali delo s krajšim delovnim časom od
polnega, razen v primerih, ko mu lahko skladno s 102. členom
tega zakona in predpisi o delovnih razmerjih odpove pogodbo o zaposlitvi.
(2) Zavarovancu, kateremu je z dokončno odločbo priznana pravica do poklicne
rehabilitacije na podlagi invalidnosti II. kategorije, delodajalec redno odpove
pogodbo o zaposlitvi iz razloga invalidnosti šele po uspešno končani poklicni
rehabilitaciji, sočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pa mu mora ponuditi
sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delo na drugem delovnem mestu skladno s
pogodbo o poklicni rehabilitaciji iz 86. člena tega zakona
in predpisi o delovnih razmerjih. Določbe sicer veljavne pogodbe o zaposlitvi
se v času poklicne rehabilitacije zavarovanca ne izvajajo v tistem delu, ki je
urejen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.
(3) Zavarovancu, kateremu je z dokončno odločbo priznana pravica do dela s
krajšim delovnim časom od polnega ali pravica do premestitve na drugo delovno
mesto na podlagi invalidnosti III. kategorije ali invalidnosti II. kategorije
po dopolnjenem 50. letu starosti, delodajalec iz razloga invalidnosti redno
odpove pogodbo o zaposlitvi, sočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pa mu
mora ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovni čas krajši od
polnega delovnega časa ali za delo na drugem delovnem mestu skladno s predpisi
o delovnih razmerjih
(4) Pri zagotovitvi pravic in zaposlovanju zavarovancev, pri katerih je nastala
invalidnost oziroma pri izbiri drugega delovnega mesta, mora delodajalec
upoštevati:
- mnenje invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti,
- usposobljenost zavarovanca po uspešno končani poklicni rehabilitaciji ter
- določbe zakona, ki ureja delovna razmerja in kolektivnih pogodb.
(5) Zavarovanec in delodajalec lahko zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje
invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta ali poklicne
rehabilitacije.
(6) Če zavarovanec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o
zaposlitvi za nedoločen čas, skladno z drugim ali tretjim odstavkom tega člena,
v roku 30 dni od prejema ponudbe ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice
do odpravnine kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz
poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, ima pa pravico do minimalnega
odpovednega roka kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz
poslovnega razloga, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(7) Če delodajalec v skladu s prvimi petimi odstavki tega člena zavarovancu ne ponudi
sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pod pogoji, ki so mu priznani kot pravice
na podlagi invalidnosti, je to skladno s predpisi o delovnih razmerjih razlog
za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani zavarovanca, delodajalec pa mu
je dolžan izplačati odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o
zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnino najmanj v višini izgubljenega
plačila za čas odpovednega roka.
7.
Prenehanje delovnega razmerja delovnemu invalidu
102. člen
(Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III.
kategorije
ali iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi)
(1) Zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi
invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za
nedoločen čas na območju Republike Slovenije, lahko delodajalec odpove pogodbo
o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s
predpisi o delovnih razmerjih le v primeru, če mu zaradi ugotovljene
invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga utemeljeno ne
more skladno s prejšnjim členom tega zakona zagotoviti pravice do premestitve
na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma
pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega.
(2) Delodajalec lahko skladno s predpisi o delovnih razmerjih odpove pogodbo o
zaposlitvi zavarovancu iz prejšnjega člena oziroma prvega odstavka tega člena,
če delovni invalid brez opravičljivih razlogov:
- v zakonsko določenem roku ne podpiše pogodbe o poklicni rehabilitaciji iz 86. člena tega zakona ali ne nastopi oziroma ne konča
rehabilitacije v roku, določenem s to pogodbo,
- ne izpolnjuje obveznosti, ki so določene v pogodbi o poklicni rehabilitaciji,
- ne nastopi dela na drugem delovnem mestu v skladu s prejšnjim členom tega
zakona, ali
- ne prične z delom s krajšim delovnim časom od polnega v skladu s prejšnjim
členom tega zakona.
(Opomba: glede pričetka uporabe glej prvi odstavek 110.
člena ZZRZI.)
103. člen
(Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi)
(1) Pri delodajalcu, ki ima najmanj pet zaposlenih delavcev, ugotovi razloge za
odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka prejšnjega člena
komisija v sestavi:
- predstavnik zavoda,
- predstavnik Inšpektorata Republike Slovenije za delo,
- predstavnik zavoda za zaposlovanje,
- predstavnik delodajalcev in predstavnik sindikatov.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pri delodajalcu, ki ima
zaposlenih manj kot pet delavcev ugotavlja razloge za odpoved pogodbe o
zaposlitvi na podlagi prvega odstavka prejšnjega člena komisija iz prejšnjega
odstavka, če tako predlaga zavod, zavod za zaposlovanje, zavarovanec ali
delodajalec.
(3) Komisijo iz prvega odstavka tega člena ter način njenega dela določi
minister, pristojen za delo.
(4) Komisija veljavno odloča, če je prisotna večina članov. Odločitev komisije
je dokončna.
(5) Stroške dela komisije nosi zavod.
(Opomba: glede pričetka uporabe glej prvi odstavek 110.
člena ZZRZI.)
104. člen
(Pravice delovnega invalida v primeru prenehanja delovnega razmerja)
(1) Zavarovanec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi po prvem
odstavku 102.
člena [Lem25] tega zakona, uveljavi pravice iz
zavarovanja za primer brezposelnosti, po izteku teh pravic, pa pravice po tem
zakonu.
(2) Zavarovanec, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana po drugem
odstavku 102.
člena [Lem26] tega zakona, ne more po prenehanju
delovnega razmerja na podlagi iste invalidnosti uveljaviti nobenih pravic po
tem zakonu.
(Opomba: glede pričetka uporabe glej prvi odstavek 110.
člena ZZRZI.)
105. člen
(Poslabšanje invalidnosti)
Zavarovanec iz drugega odstavka 102. člena [Lem27] tega zakona, ki se mu že ugotovljena
invalidnost poslabša ali pri njemu nastane nov primer invalidnosti tako, da
izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan
nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in
pokojninske oziroma zavarovalne dobe, določene s tem zakonom za pridobitev nove
pravice, in sicer ne glede na vzrok nastanka prve invalidnosti.
(Opomba: glede pričetka uporabe glej prvi odstavek 110.
člena ZZRZI.)
106. člen
(Kontrolni pregledi)
(1) Zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi invalidnosti, ki je nastala
pred dopolnjenim 45. letom starosti, se z obveznimi kontrolnimi pregledi, ki se
opravijo praviloma vsakih pet let, ponovno ugotavlja invalidnost.
(2) Zavarovancu se lahko določi kontrolni pregled tudi po dopolnitvi starosti
iz prejšnjega odstavka oziroma pred ali po preteku petletnega roka.
(3) V postopku ugotavljanja invalidnosti se lahko ugotovi, da kontrolni pregled
ni potreben.
8.
Povračilo potnih stroškov
107. člen
(Upravičenci)
(1) Zavarovanec ima pravico do povračila potnih stroškov v zvezi z
uveljavljanjem oziroma uživanjem pravic, kadar ga zavod:
- napoti ali pokliče v drug kraj zaradi opravljanja zdravstvenih preiskav in
podaje mnenja izvedencev;
- napoti v drug kraj zaradi poklicne rehabilitacije.
(2) Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi oseba, ki je določena za
spremljanje zavarovanca iz prejšnjega odstavka.
(3) Povračilo potnih stroškov se določi v znesku stroškov prevoza in stroškov prehrane
in namestitve v času potovanja in bivanja v drugem kraju.
108. člen
(Določitev potnih stroškov)
Zavod s splošnim aktom določi vrsto in način uporabe prevoznega sredstva,
upoštevaje zdravstveno stanje zavarovanca in dolžino poti, potovalne pogoje in
način uveljavljanja povračila potnih stroškov in znesek povračila stroškov
prehrane in namestitve v času potovanja in bivanja v drugem kraju.
V.
poglavje
Pravice za primer zavarovančeve smrti
1. Pogoji na strani umrlega zavarovanca
109. člen
(Pogoji na strani umrlega zavarovanca)
(1) Vdova, vdovec oziroma drugi zavarovančevi družinski člani pridobijo pravico
do pokojnine po umrlem zavarovancu, če je umrli zavarovanec:
- dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali najmanj deset let pokojninske
dobe ali
- izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne oziroma invalidske
pokojnine ali
- bil uživalec starostne ali invalidske pokojnine ali užival pravico na podlagi
invalidnosti.
(2) Če je zavarovanec umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni,
pridobijo upravičenci pravico do pokojnine po umrlem zavarovancu ne glede na
dopolnjeno pokojninsko dobo zavarovanca.
(3) Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice vdove, vdovca in drugih
družinskih članov do pokojnine po umrlem zavarovancu, ima enake posledice kot
smrt tudi pravnomočna odločba o razglasitvi zavarovanca za pogrešanega.
2.
Vdovska pokojnina
110. člen
(Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine)
(1) Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova oziroma vdovec umrlega zavarovanca:
- če je do smrti zavarovanca, po katerem ji(mu) gre pravica, dopolnil(a)
starost 53 let;
- če je bil(a) do zavarovančeve smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to
postal(a) v enem letu po zavarovančevi smrti, ali
- če ji(mu) je po zavarovančevi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo
pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova oziroma vdovec pa
ima do njih dolžnost preživljanja.
(2) Vdova oziroma vdovec, ki postane med trajanjem pravice do vdovske pokojnine
po tretji alinei prejšnjega odstavka tega člena popolnoma nezmožen(a) za delo,
obdrži pravico do vdovske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana.
(3) Vdova oziroma vdovec, ki do zavarovančeve smrti ni dopolnil(a) 53 let
starosti, dopolnil(a) pa je 48 let starosti, pridobi pravico do vdovske
pokojnine, ko dopolni 53 let starosti.
(4) Če je umrli zavarovanec v času sklenitve zakonske zveze že dopolnil starost
iz prvega odstavka 36. člena[Lem28] tega zakona, pridobi vdova oziroma vdovec
pravico do vdovske pokojnine le v primeru, če je imel(a) z umrlim zakoncem
skupnega otroka ali pa, če je zakonska zveza trajala nepretrgoma eno leto.
(5) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo v primeru, če je bila
zakonska zveza razvezana pred dopolnitvijo starosti iz prvega odstavka 36. člena [Lem29] tega zakona in je bila znova sklenjena po
tem, ko je zavarovanec že dopolnil starost iz prvega odstavka 36. člena [Lem30] tega zakona.
(6) Vdova oziroma vdovec, ki med trajanjem pravice do vdovske pokojnine,
pridobljene ob pogojih iz druge ali tretje alinee prvega odstavka tega člena,
dopolni 53 let starosti, obdrži pravico do vdovske pokojnine trajno. Če ji(mu)
ta pravica preneha pred dopolnjenim 53. letom, toda po dopolnjenem 48. letu, jo
lahko znova uveljavi, ko dopolni 53 let starosti.
(7) Ne glede na pogoje, določene v prvi alinei prvega odstavka in v tretjem
odstavku tega člena, pridobi pravico do vdovske pokojnine tudi vdova oziroma
vdovec, ki ob zavarovančevi smrti nima lastnosti zavarovanca:
- če je do zavarovančeve smrti dopolnil(a) starost 48 let;
- če do zavarovančeve smrti ni dopolnil(a) starost 48 let, dopolnil(a) pa je 45
let, ko dopolni 48 let starosti.
111. člen
(Rojstvo otroka po očetovi smrti)
Pravico do vdovske pokojnine ima tudi vdova, ki se ji je zavarovančev otrok
rodil najkasneje 300 dni po smrti zavarovanca oziroma upokojenca. Pravica ji
gre od zavarovančeve smrti dalje.
112. člen
(Uživanje vdovske pokojnine v času, ko otrok služi vojaški rok, opravlja
nadomestno civilno službo ali se usposablja za rezervni sestav policije)
Vdova oziroma vdovec ima pravico do vdovske pokojnine ob pogojih iz tretje
alinee prvega odstavka 110. člena [Lem31] tega zakona tudi v času, ko se otroku, ki
je upravičen do družinske pokojnine, zaradi služenja vojaškega roka,
opravljanja nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav
policije, družinska pokojnina ne izplačuje.
113. člen
(Razveza zakonske zveze)
(1) Pravico do vdovske pokojnine ima ob pogojih iz 110. člena
tega zakona tudi zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi
oziroma po sporazumu, pravico do preživnine in jo je užival do smrti
zavarovanca.
(2) Če ima zakonec iz poznejše zakonske zveze pravico do vdovske pokojnine,
pridobi razvezani zakonec iz prejšnjega odstavka pravico do vdovske pokojnine
kot souživalec.
114. člen
(Zunajzakonska skupnost)
Ob pogojih iz 110. člena tega zakona pridobi ob
zavarovančevi smrti pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja tri
leta pred smrtjo zavarovanca živela z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki
je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah
izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje
leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka.
3.
Družinska pokojnina
115. člen
(Pogoji za pridobitev pravice do družinske pokojnine)
(1) Po smrti zavarovanca iz 109. člena tega zakona
pridobijo pravico do družinske pokojnine:
- otroci (zakonski ali nezakonski ter posvojenci),
- pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec
preživljal,
- starši (oče in mati, očim in mačeha) in posvojitelji, ki jih je zavarovanec
preživljal,
- bratje in sestre, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti in nimajo
lastnih sredstev za preživljanje.
(2) V primerih iz druge alinee prejšnjega odstavka se šteje, da so brez staršev
tudi vnuki oziroma drugi otroci, katerih starši so živi, a so popolnoma
nezmožni za delo v smislu 121. člena tega zakona.
(3) Zavod določi, kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal družinskega
člana.
(1) Otrok ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti
oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
(2) Ne glede na določbo 20. člena tega zakona ima pravico do
družinske pokojnine otrok, ki je po tem členu obvezno zavarovan.
(3) Otrok, ki je po dopolnjenem 15. letu starosti prijavljen pri zavodu za
zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine najdlje do dopolnjenega 18.
leta starosti pod pogojem, da je prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in
izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju.
(4) Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je
zagotovljena pravica do družinske pokojnine oziroma do konca šolanja, ima
pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.
(5) Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je
zagotovljena pravica do družinske pokojnine oziroma po končanem šolanju,
pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec
pravice do svoje smrti preživljal.
117. člen
(Potrdilo o šolanju)
(1) Otrok dokazuje šolanje vsako leto s potrdilom šole.
(2) Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolni pogojev za vpis v višji letnik
šolanja ima pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega leta.
118. člen
(Prekinitev šolanja)
(1) Če je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi
oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo ter
prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda do dopolnjenega 26. leta starosti, pa
tudi dlje, vendar največ toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni, nosečnosti
ali poroda izgubil pri šolanju, če je šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26.
letom starosti.
(2) Če je otrok prekinil šolanje zaradi služenja vojaškega roka, nadomestne
civilne službe ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, ima v
primeru, da se šola, pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26.
letu starosti, vendar največ toliko časa, za kolikor je prekinil šolanje zaradi
služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali osnovnega usposabljanja
za rezervni sestav policije.
(1) Starši, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico
do družinske pokojnine, če so:
- do smrti zavarovanca dopolnili starost 58 let, ali
- so bili ob smrti zavarovanca popolnoma nezmožni za delo.
(2) Če med trajanjem pravice do družinske pokojnine po drugi alinei prejšnjega
odstavka upravičenec dopolni 58 let starosti, trajno obdrži družinsko
pokojnino.
120. člen
(Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati bratje in sestre)
Bratje in sestre umrlega zavarovanca, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje
smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje, ki so
določeni za otroke ali pogoje, ki so določeni za starše umrlega zavarovanca.
121. člen
(Popolna nezmožnost za delo)
Za popolno nezmožnost za delo oziroma pridobivanje, ki je pogoj za pridobitev
pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine, velja pri otrocih nezmožnost za
samostojno življenje in delo, pri drugih osebah pa I. kategorija invalidnosti.
4.
Odmera vdovske oziroma družinske pokojnine
122. člen
(Osnova za odmero)
(1) Vdovska oziroma družinska pokojnina se odmeri od starostne ali invalidske
pokojnine, ki bi jo zavarovanec pridobil ob smrti, oziroma od pokojnine, ki je
uživalcu pokojnine pripadala ob smrti, in sicer:
- po smrti zavarovanca - od starostne pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec
glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, če je za upravičenca ugodnejše, pa od
invalidske pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec glede na vzrok smrti. Če je
zavarovanec umrl zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se
osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine določi v višini invalidske
pokojnine, ki bi bila zavarovancu odmerjena za 40 let pokojninske dobe (moški)
oziroma 38 let pokojninske dobe (ženska), ne glede na starost. Če je
zavarovanec umrl zaradi posledic bolezni ali poškodbe zunaj dela, se osnova za
odmero vdovske oziroma družinske pokojnine določi v višini invalidske
pokojnine, ki bi bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko
dobo z upoštevanjem prištete dobe in brez zmanjšanja;
- po smrti uživalca starostne pokojnine - od pokojnine, do katere je imel
uživalec pokojnine pravico ob smrti, če je za upravičenca ugodneje, pa od
invalidske pokojnine, ki bi jo dobil uživalec pokojnine, če bi namesto
starostne pokojnine uveljavil invalidsko pokojnino;
- po smrti uživalca invalidske pokojnine - od pokojnine, do katere je imel ta
pravico ob smrti;
- po smrti zavarovanca, ki je užival pravico na podlagi invalidnosti po tem
zakonu - od invalidske pokojnine, do katere bi imel pravico, če bi ob smrti
izpolnil pogoje za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
(2) Določbe tega zakona o najnižji in najvišji pokojninski osnovi se upoštevajo
tudi za izračun osnove za odmero vdovske in družinske pokojnine.
(3) Najnižja osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine je pokojnina,
odmerjena najmanj v višini 45% pokojninske osnove umrlega zavarovanca, ne glede
na njegovo starost.
123. člen
(Odmera vdovske pokojnine)
(1) Vdovska pokojnina se odmeri v višini 70% od osnove za odmero družinske
pokojnine.
(2) Vdova oziroma vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi
pravico do starostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino, ki si jo
sam izbere.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka se vdovska pokojnina odmeri najmanj v
višini osnove iz 57. člena tega zakona.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena, se lahko vdovi oziroma
vdovcu, če je to zanj ugodneje, poleg starostne ali invalidske pokojnine
izplačuje tudi 15% zneska vdovske pokojnine, ki mu gre po pokojnem zavarovancu
ali uživalcu pravic po tem zakonu, vendar največ do zneska v višini 15%
povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se vdovi oziroma vdovcu ne
izplača dela vdovske pokojnine oziroma se del vdovske pokojnine zmanjša tako,
da skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne presega starostne
pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let
pokojninske dobe.
(6) Zgornja meja za izplačilo dela vdovske pokojnine, določena v četrtem
odstavku tega člena, se usklajuje po 150.a in 150.b členu
tega zakona.
124. člen
(Odmera družinske pokojnine)
(1) Družinska pokojnina se odmeri od osnove, določene za odmero družinske
pokojnine v odstotku, katerega višina je odvisna od števila družinskih članov.
(2) Če imajo pravico do družinske pokojnine samo ožji družinski člani (otroci,
posvojenci) ali samo širši družinski člani (pastorki, vnuki in drugi otroci
brez staršev, bratje in sestre, starši in posvojitelji), se družinska pokojnina
odmeri v naslednji višini:
za enega člana za dva člana za tri člane za štiri člane
70% 80% 90% 100%
(3) Če imajo pravico do družinske pokojnine člani ožje in člani širše družine,
se odmeri družinska pokojnina članom ožje družine v višini, določeni v
prejšnjem odstavku, članom širše družine pa pripada ostanek osnove za odmero
družinske pokojnine.
125. člen
(Obojestranska sirota)
(1) Otrokom, ki izgubijo oba roditelja - zavarovanca, pripada poleg družinske
pokojnine po enem roditelju tudi 30% od osnove za odmero družinske pokojnine po
drugem roditelju, za vsakega otroka, vendar skupno največ 100% osnove za odmero
družinske pokojnine po drugem roditelju.
(2) Skupen znesek družinske pokojnine in dela družinske pokojnine, določenega
po prejšnjem odstavku tega člena, ne more presegati zneska družinske pokojnine,
odmerjene od starostne pokojnine moškega za 40 let pokojninske dobe, odmerjene
od najvišje pokojninske osnove, uveljavljene pri polni starosti.
126. člen
(Odmera vdovske in družinske pokojnine)
Če družinski člani izpolnjujejo pogoje za priznanje vdovske in družinske
pokojnine, se vdovska pokojnina odmeri:
- v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove v odstotku,
določenem glede na število družinskih članov v drugem odstavku 124. člena [Lem32] tega zakona, med katere se šteje tudi vdova
oziroma vdovec, če so do pokojnin upravičeni vdova oziroma vdovec in ožji
družinski člani, ali
- v višini določeni v prvem odstavku 123. člena [Lem33] tega zakona, če so do pokojnine upravičeni
vdova oziroma vdovec in širši družinski člani - širšim družinskim članom
pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine - ali
- v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove v odstotku,
določenem glede na število družinskih članov v drugem odstavku 124. člena [Lem34] tega zakona, med katere se šteje tudi vdova
oziroma vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova oziroma vdovec in ožji
družinski člani - širšim družinskim članom pripada ostanek osnove za odmero
družinske pokojnine.
5.
Odpravnina in oskrbnina
127. člen
(Upravičenci)
Vdova ali vdovec, ki po zakončevi smrti ni pridobil pravice do vdovske
pokojnine, ker ni izpolnjeval posebnih pogojev iz 110. člena
tega zakona, pridobi pravico do odpravnine oziroma oskrbnine.
(1) Pravico do odpravnine ima vdova ali vdovec, ki ni zavarovan po tem zakonu.
(2) Odpravnina gre vdovi oziroma vdovcu v višini šestmesečnega zneska vdovske
pokojnine, ki bi mu šla, če bi imel pravico do vdovske pokojnine.
(3) Odpravnina se prične izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po
zakončevi smrti, izplača pa se v šestih mesečnih obrokih.
(4) Vdovi oziroma vdovcu se ustavi izplačevanje odpravnine z dnem, ko izpolni
pogoje za starostno, invalidsko ali vdovsko oziroma družinsko pokojnino,
oziroma z dnem, ko vstopi v zavarovanje po tem zakonu, ali če sklene novo
zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti.
(1) Vdova oziroma vdovec ima pravico do oskrbnine po prenehanju izplačevanja odpravnine,
če se je v 30 dneh od dneva izgube pravice do odpravnine prijavil pri zavodu za
zaposlovanje in če izpolnjuje premoženjske pogoje za pridobitev pravice do
varstvenega dodatka.
(2) Pravico do oskrbnine ima tudi vdova oziroma vdovec, ki je izgubil pravico
do vdovske pokojnine, ker še ni dopolnil 53 let starosti, če se je v 30 dneh od
dneva izgube pravice do vdovske pokojnine, prijavil pri zavodu za zaposlovanje.
(1) Oskrbnina znaša toliko, kolikor bi znašala vdovska pokojnina vendar največ
toliko kot znaša osnova iz 57. člena tega zakona.
(2) Vdova oziroma vdovec ima pravico do oskrbnine najdlje 24 mesecev po
prenehanju izplačevanja odpravnine oziroma vdovske pokojnine.
(3) Vdova oziroma vdovec izgubi pravico do oskrbnine v primerih iz četrtega
odstavka 128.
člena [Lem35] tega zakona, v primeru, če ne izpolnjuje
več premoženjskih pogojev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka in v
primeru, če neupravičeno ne izpolnjuje več obveznosti, določenih s predpisi o
zaposlovanju.
131. člen
(Izplačevanje in usklajevanje)
Odpravnina in oskrbnina se usklajujeta in izplačujeta na enak način kot
pokojnine.
VI.
poglavje
Varstveni dodatek
132. člen
(Pojem varstvenega dodatka)
(1) Zaradi zagotovitve socialne varnosti imajo uživalci starostne, invalidske,
vdovske in družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
katerih pokojnina ne dosega zneska osnove iz 57. člena tega
zakona, pravico do varstvenega dodatka, če skupaj z družinskimi člani nimajo
drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje.
(2) Višina varstvenega dodatka k starostni in invalidski pokojnini je odvisna
od dopolnjene pokojninske dobe, višina varstvenega dodatka k vdovski oziroma
družinski pokojnini pa je odvisna tudi od števila uživalcev.
133. člen
(Premoženjski cenzus)
(1) Med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov se v smislu
prejšnjega člena vštevajo vsi dohodki, ki jih ima uživalec pokojnine in
družinski člani iz delovnega razmerja, dohodek iz samostojne dejavnosti,
dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, dohodek od premoženja in drugi
dohodki, od katerih se plačuje davek, pokojnine in dodatki k pokojnini ter vojaška
invalidnina iz tujine, invalidnine in druge dajatve po predpisih o vojaških
invalidih in civilnih invalidih vojne, prejemki iz prostovoljnega zavarovanja,
prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, preživnine ter drugi prejemki,
razen tistih, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri
ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
(2) Dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč se všteva med skupne dohodke
uživalca pokojnine in družinskih članov tako, da se katastrski dohodek pomnoži
s količnikom za preračun katastrskega dohodka, ki ga določi minister, pristojen
za delo.
(3) Med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov se ne vštevata
dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnina, priznana po določbah tega
zakona.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena uživalec pokojnine ne
more pridobiti pravice do varstvenega dodatka, če kljub izkazanemu nizkemu
dohodku ni ogrožena socialna varnost uživalca pokojnine in njegovih družinskih
članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ker premoženje uživalca
pokojnine in premoženje njegovih družinskih članov presega 4,194.828 SIT.
(5) V premoženje iz prejšnjega odstavka se ne šteje lastništvo delnic oziroma
kapitalskih deležev gospodarskih družb ali zadrug do višine 2 milijona
tolarjev, stanovanje ali stanovanjska hiša, ki služi kot prebivališče
zavarovanca in njegovih družinskih članov, in kmetijska ter gozdna zemljišča s
katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju.
(6) Zavod lahko kadarkoli zahteva, da zavarovanec predloži dokazila ter
podatke, ki izkazujejo premoženjsko stanje oseb iz prvega odstavka tega člena.
Če uživalec pokojnine zahtevanih dokazil ali podatkov v postavljenem roku, ki
ne sme biti krajši kot osem dni, ne predloži, se varstveni dodatek ne dodeli
ali se ukine.
(7) Minister, pristojen za delo, določi, katero premoženje se upošteva po
tretjem odstavku tega člena, način ugotavljanja vrednosti in valorizacije
vrednosti premoženja iz tretjega odstavka ter enkrat letno uskladi z rastjo
inflacije znesek delnic oziroma kapitalskih deležev gospodarskih družb ali
zadrug iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Natančnejše pogoje za pridobitev in uživanje pravice do varstvenega dodatka
določi zavod.
134. člen
(Družinski člani, ki se upoštevajo pri
ugotavljanju premoženjskega cenzusa)
(1) Družinski člani, katerih dohodki sestavljajo skupni dohodek družine, so ob
pogoju skupnega stalnega bivališča uživalec pokojnine, njegov zakonec ali
oseba, ki živi z zavarovancem v zunajzakonski skupnosti, prevzemnik kmetije, na
kateri ima upokojenec stalno bivališče in otroci ter drugi družinski člani, pri
katerih obstaja dolžnost preživljanja.
(2) V primeru pokojnine za primer zavarovančeve smrti, se ob pogoju skupnega
stalnega bivališča med družinske člane poleg oseb iz prejšnjega odstavka
štejejo tudi vsi souživalci družinske pokojnine in starši otroka - uživalca
družinske pokojnine.
135. člen
(Odmera varstvenega dodatka k starostni pokojnini)
Varstveni dodatek k starostni pokojnini se odmeri od razlike med pokojnino in
zneskom osnove iz 57. člena tega zakona (v nadaljevanju:
osnova za odmero varstvenega dodatka) in znaša 60% osnove pri uživalcu
pokojnine s pokojninsko dobo 15 ali manj let. Za vsako nadaljnje dopolnjeno
leto pokojninske dobe, se višina varstvenega dodatka poveča za 2% s tem, da ne
presega 100% navedene razlike.
Pokojninska doba Delež osnove (%)
15 let 60
16 let 62
17 let 64
18 let 66
19 let 68
20 let 70
21 let 72
22 let 74
23 let 76
24 let 78
25 let 80
26 let 82
27 let 84
28 let 86
29 let 88
30 let 90
31 let 92
32 let 94
33 let 96
34 let 98
35 let 100
136. člen
(Odmera varstvenega dodatka k invalidski,
vdovski ali družinski pokojnini)
(1) Varstveni dodatek k invalidski pokojnini, priznani zaradi bolezni ali
poškodbe izven dela, znaša za uživalca pokojnine s pokojninsko dobo 20 let ali
manj, najmanj 70% osnove za odmero varstvenega dodatka.
(2) Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se poveča višina
varstvenega dodatka za 2% s tem, da ne presega 100% osnove.
(3) Varstveni dodatek k invalidski pokojnini, odmerjeni v sorazmernih delih
glede na vzrok za nastanek invalidnosti, se odmeri v sorazmernih delih.
(4) Osnova za odmero varstvenega dodatka iz prejšnjega odstavka je razlika med
skupnim zneskom odmerjene pokojnine in zneskom osnove iz 57.
člena tega zakona. Skupen znesek varstvenega dodatka ne sme presegati
zneska razlike med odmerjeno pokojnino in osnovo iz 57. člena
tega zakona.
(5) Varstveni dodatek k pokojnini po umrlem zavarovancu se odmeri od razlike
med pokojnino, odmerjeno po umrlem zavarovancu in zneskom osnove iz 57. člena tega zakona in znaša 70% za enega, 80% za dva, 90% za
tri in 100% razlike za štiri ali več uživalcev pokojnine.
(6) Otroku, ki uživa poleg družinske pokojnine po enem roditelju tudi del
družinske pokojnine po drugem roditelju, se odmeri varstveni dodatek po
prejšnjem odstavku. Del družinske pokojnine po drugem roditelju pa se upošteva
med skupnimi dohodki uživalca pokojnine in družinskih članov, ki vplivajo na
pravico do varstvenega dodatka.
(7) Če nekateri od souživalcev pokojnine po umrlem zavarovancu, izpolnjujejo
pogoje za varstveni dodatek, drugi pa ne, se varstveni dodatek določi in
razdeli, kot da bi vsi izpolnjevali pogoje, nato pa se tako določeni deli
varstvenega dodatka izplačujejo samo tistim, ki izpolnjujejo pogoje zanj.
(8) Če uživajo pokojnino po umrlem zavarovancu člani ožje in širše družine, pa
vsi izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, se odmeri
tisti del varstvenega dodatka, ki pripada članom ožje družine po petem odstavku
tega člena, članom širše družine pa gre ostanek do polnega zneska osnove iz 57. člena tega zakona.
136.a člen
(Odmera varstvenega dodatka uživalcu pokojnine,
ki uživa tudi pokojnino iz tujine)
Uživalcu pokojnine, ki uživa tudi pokojnino, uveljavljeno v tujini, se pri
ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka ter pri njegovi odmeri
upošteva seštevek vseh pokojnin.
136.b člen
(Določitev zneska letnega dodatka)
(1) Letni dodatek se določi v dveh različnih višinah tako, da prejmejo:
- višji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina je v mesecu izplačila letnega
dodatka enaka ali nižja od zneska osnove iz 57. člena tega
zakona;
- nižji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina v mesecu izplačila letnega
dodatka presega znesek osnove iz 57. člena tega zakona;
- nižji znesek uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja, po Zakonu o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96
in 54/98; ZPIZ), veljavnem do vključno 31.12.1999 ter uživalci delne invalidske
pokojnine, nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in
nadomestila za invalidnost.
(2) Uživalcem denarnih prejemkov iz tretje alinee prejšnjega odstavka se letni
dodatek izplača, če ne prejemajo plače oziroma niso vključeni v obvezno
zavarovanje, ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno
zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja.
(3) Letni dodatek se ne izplača uživalcem delne invalidske pokojnine iz 58. člena in pokojnine iz drugega odstavka 178. člena[Lem36] tega zakona.
136.c člen
(Določitev sorazmernega dela letnega dodatka)
Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih sporazumov o
socialni varnosti izplačuje v sorazmernem delu, uživalcem družinskih oziroma
vdovskih pokojnin, katerim se družinska oziroma vdovska pokojnina izplačuje
ločeno, se znesek letnega dodatka, določen v prejšnjem členu, izplača v
sorazmernem delu.
136.č člen
(Odmera letnega dodatka v letu uveljavitve ali
prenehanja prejemkov)
(1) Uživalcem pokojnine oziroma nadomestila iz prvega odstavka 136. b
člena [Lem37] tega zakona, ki pravico do prejemkov
pridobijo v tekočem letu, se letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po
dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine oziroma
nadomestila v tem letu, pod pogojem, da v tem letu niso prejeli regresa za
letni dopust ali so ga prejeli le v sorazmernem delu.
(2) Na enak način se izplača letni dodatek tudi upravičencem, ki jim pravica do
pokojnine oziroma nadomestila preneha do konca meseca, v katerem se izplača
letni dodatek. Kot mesec uživanja prejemka se šteje mesec, v katerem jo je
upravičenec prejemal najmanj 15 dni.
(1) Letni dodatek se izplača skupaj z izplačilom rednih pokojnin za mesec maj. Zavod
lahko s soglasjem ministra, pristojnega za finance, v izjemnih primerih izplača
letni dodatek v dveh obrokih oziroma kasneje.
(2) V primeru, da je pravica do pokojnine oziroma nadomestila priznana po roku
iz prejšnjega odstavka, se letni dodatek upravičencem izplača skupaj z
izplačilom prve pokojnine oziroma prvega nadomestila.
(3) Razlika med zneski iz prvega odstavka tega člena in zneski dodatka za
rekreacijo, ki so bili v letu 2005 že izplačani pred uveljavitvijo tega zakona,
se izplača najkasneje ob koncu prvega meseca po mesecu, v katerem začne veljati
ta zakon.
VII.
poglavje
Dodatek za pomoč in postrežbo
137. člen
(Upravičenci)
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, invalidske,
vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba
drugega.
138. člen
(Upravičenci - aktivni zavarovanci)
(1) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi zavarovanci, ki so
sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno poklicno dejavnost
kot slepi ali slabovidni opredeljeni v 2. skupini definicije slepote (v
nadaljevanju: slabovidni), zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali
opravljanjem samostojne poklicne dejavnosti slepi ali slabovidni, ter
nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim,
vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, če nimajo pravice do dodatka
za pomoč in postrežbo po kakšni drugi podlagi.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka obdržijo pravico do dodatka za pomoč in
postrežbo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je delovno razmerje
prenehalo brez lastne volje ali krivde oziroma če pridobijo pravico do
pokojnine
(3) Za nepokretnega se šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja
zmanjšana najmanj za 70%.
(4) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi osebe, ki so kot
uživalci pokojnine oslepele.
(5) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi slepe osebe, ki so
zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda oziroma po upokojencu.
(6) Zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70% in
niso v delovnem razmerju, pridobijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo
tudi, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije. Dodatek za pomoč in
postrežbo gre tem zavarovancem od dneva nastopa poklicne rehabilitacije.
139. člen
(Opravljanje osnovnih življenjskih potreb)
(1) Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine neogibno potrebna za opravljanje
vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem
stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob
osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno
gibati v stanovanju in izven njega, samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se
obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih
življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja.
(2) Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine neogibno potrebna za opravljanje
večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v
zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb
iz prejšnjega odstavka ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi
potrebuje stalno nadzorstvo.
140. člen
(Ugotavljanje in določanje pogojev)
(1) Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za
opravljanje vseh ali pa le večine življenjskih potreb, da je slep ali
slaboviden, oziroma, da mu je potrebno stalno nadzorstvo, ali da je zmožnost
premikanja zmanjšana za 70%, da invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda.
(2)
Kriterije in merila, kdaj se šteje, da je zmožnost premikanja zavarovanca
znižana najmanj za 70%, ali kdaj je zavarovancu potrebno stalno nadzorstvo,
določi zavod.
141. člen
(Odmera dodatka za pomoč in postrežbo)
(1) Dodatek za pomoč in postrežbo se upravičencu, ki mu je stalna pomoč in
postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb,
ter slepim in nepokretnim osebam iz 138. člena tega zakona
odmeri v višini najmanj 70% zneska osnove iz 57. člena tega
zakona.
(2) Dodatek za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih
potreb ter za slabovidne se odmeri v višini polovice zneska iz prejšnjega
odstavka.
(3) Za nekatere najtežje prizadete kategorije upravičencev iz prvega odstavka
tega člena lahko zavod s sklepom določi tudi višji znesek dodatka za pomoč in
postrežbo od tistega, ki je določen v prvem odstavku tega člena. Kriterije za
določitev upravičencev do višjega zneska dodatka za pomoč in postrežbo določi
minister, pristojen za zdravstvo.
Če pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu
in pravico do tega dodatka po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh
pravic, ki si jo sam izbere.
VIII.
poglavje
Invalidnina
143. člen
(Telesna okvara)
(1) Telesna okvara je podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša
poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov
telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri
zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča
invalidnost ali ne.
(2) Zavarovanec, pri katerem nastane telesna okvara med zavarovanjem, pridobi
pravico do denarnega nadomestila za to okvaro (v nadaljnjem besedilu:
invalidnina) ob enakih pogojih glede pokojninske dobe, ki veljajo za pridobitev
pravice do invalidske pokojnine.
(3) Vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine,
in odstotke teh okvar določi minister, pristojen za delo, po predhodnem mnenju
ministra, pristojnega za zdravstvo.
144. člen
(Pridobitev pravice do invalidnine)
(1) Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za telesno okvaro, ki je
posledica:
- poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30%,
ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo;
- bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50%, in če
ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je
določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to ali
telesna okvara povzroča invalidnost ali ne.
(2) Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec ne glede na to, ali uživa tudi kakšno
drugo pravico po tem zakonu.
(3) Zavarovanec ne pridobi pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki jo je
imel pred vključitvijo v zavarovanje, če pa se takšna telesna okvara poslabša
med trajanjem zavarovanja, se odmeri invalidnina samo za telesno okvaro, ki jo
predstavlja poslabšanje.
(4) Izjemoma pridobi zavarovanec, ki je imel pred vključitvijo v zavarovanje
poškodovano oko, uho, roko, nogo ali drug parni organ, pa si pozneje poškoduje
še drug enak organ, pravico do invalidnine za telesno okvaro obeh organov.
145. člen
(Stopnje telesnih okvar)
(1) Telesne okvare se glede na težo razvrščajo v naslednjih osem stopenj:
Stopnja Telesna okvara %
1. Stopnja 100
2. stopnja 90
3. stopnja 80
4. stopnja 70
5. stopnja 60
6. stopnja 50
7. stopnja 40
8. stopnja 30
(2) Invalidnina se odmeri glede na stopnjo in vzrok nastanka telesne okvare v
času njenega nastanka.
146. člen
(Odmera invalidnine)
(1) Invalidnina, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se
odmeri od zneska osnove iz 57. člena tega zakona in znaša:
Za telesno okvaro Odstotek od zneska
osnove iz 57. člena
1. stopnja
24
2. stopnja
22
3. stopnja
20
4. stopnja
18
5. stopnja 16
6. stopnja
14
7. stopnja
12
8. stopnja
10
(2) Invalidnina, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, znaša 70%
zneska, določenega za telesno okvaro iste stopnje, ki je posledica poškodbe pri
delu ali poklicne bolezni.
147. člen
(Odmera invalidnine pri mešanih vzrokih telesne okvare)
Če je telesna okvara, na podlagi katere pridobi zavarovanec pravico do
invalidnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa
posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se invalidnina odmeri v skupnem
znesku glede na ugotovljeno skupno stopnjo telesne okvare. Znesek invalidnine
se določi sorazmerno glede na vpliv posameznega vzroka na skupen odstotek telesne
okvare.
148. člen
(Poslabšanje telesne okvare)
(1) Uživalcu invalidnine se upošteva poznejše poslabšanje telesne okvare za
priznavanje višje stopnje telesne okvare.
(2) Če se pri zavarovancu, ki je imel prej telesno okvaro pod 30% oziroma pod
50%, ta okvara toliko poslabša, da znaša 30% oziroma 50% ali več, pridobi
zavarovanec pravico do invalidnine, če ob poslabšanju telesne okvare izpolnjuje
pogoje za priznanje te pravice.
(3) Nova stopnja telesne okvare se v primerih iz prejšnjih dveh odstavkov določi
na podlagi skupne telesne okvare.
149. člen
(Izbira med invalidninami po različnih predpisih)
Če ima zavarovanec za isti primer telesne okvare pravico do invalidnine po tem
zakonu in pravico do invalidnine po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od
obeh pravic, ki si jo izbere.
IX.
poglavje
Usklajevanje pokojnin
150. člen
(Usklajevanja pokojnin)
(1) Pokojnine se usklajujejo glede na rast zneska povprečne mesečne plače,
izplačane zaposlenim pri pravnih osebah, ki ga Statistični urad RS objavlja v
Uradnem listu RS (v nadaljnjem besedilu: povprečna plača).
(2) Osnova za uskladitev pokojnin je pokojnina, ki upravičencu pripada za mesec
pred mesecem, v katerem se izvede uskladitev oziroma ob odmeri, če je odmerjena
v mesecu izvedbe uskladitve.
(3) Uskladitev pokojnin iz prvega odstavka tega člena velja od 1. januarja
leta, v katerem se opravi uskladitev.
150.a člen
(Redna letna uskladitev pokojnin)
(1) Pri izplačilu pokojnin za februar se pokojnine uskladijo največ za toliko
odstotkov, za kolikor je povprečna plača za preteklo koledarsko leto porasla v
primerjavi s povprečno plačo za koledarsko leto pred tem.
(2) Pri izračunu odstotka uskladitve pokojnin v februarju se upošteva odstotek
uskladitve pokojnin, ki je bila v skladu s 150.b člena
tega zakona opravljena v novembru preteklega leta. Izračun odstotka uskladitve
se opravi tako, da se povprečno plačo za obdobje januar – december preteklega
leta deli s povprečno plačo za obdobje januar – september tega leta.
(3) Odstotki uskladitve pokojnin v obdobjih, določenih s tem členom, se
izračunavajo na podlagi sprememb najnižje pokojninske osnove, veljavne v teh
obdobjih.
150.b člen
(Uskladitev pokojnin glede na rast plač v tekočem letu)
(1) Pri izplačilu pokojnin za november se pokojnine uskladijo za toliko
odstotkov, za kolikor je povprečna plača za obdobje januar – september tekočega
leta porasla v primerjavi s povprečno plačo za obdobje januar - december
predhodnega leta.
(2) Pokojnine se po prejšnjem odstavku uskladijo največ za toliko odstotkov, da
povprečen mesečni porast najnižje pokojninske osnove, veljavne v tekočem letu,
po opravljeni februarski in novembrski uskladitvi, v primerjavi z mesečnim
povprečjem te osnove, veljavne v preteklem letu, ne preseže z jesensko
napovedjo ocenjenega porasta povprečne plače, za obdobje januar – december
tekočega leta v primerjavi z njenim povprečjem za obdobje januar – december
preteklega leta.
151. člen
(Preračun pokojnin, uveljavljenih v različnih obdobjih)
(1) Pri izvedbi prve uskladitve iz prejšnjega člena v vsakem tekočem letu se za
zagotovitev enakopravnega položaja med upokojenci, ki so se upokojili v
različnih obdobjih, opravi uskladitev med pokojninami, uveljavljenimi v tekočem
letu in pred tem uveljavljenimi pokojninami.
(2) Odstotek uskladitve se določi tako, da se primerjata odmerni stopnji za 40
let pokojninske dobe moškemu v tekočem koledarskem letu in predhodnem letu.
(3) Uskladitev po prvem odstavku tega člena se nanaša na vse uveljavljene
pokojnine, ki bi glede na dopolnjeno pokojninsko dobo presegale novo
uveljavljene pokojnine z enako pokojninsko dobo.
(4) Način uskladitve pokojnin po prejšnjih odstavkih določi zavod.
(5) Uskladitve pokojnin po določbah tega člena in prejšnjega člena, opravi
zavod.
152. člen
(Omejitev preračuna pokojnin)
Kadar se v posameznem koledarskem letu plače povečajo manj od porasta
življenjskih stroškov, se pokojnine ne glede na določbo prejšnjega člena
povečajo za porast povprečne plače.
153. člen
(Usklajevanje letnega dodatka)
Znesek letnega dodatka se v vsakem koledarskem letu uskladi najmanj za toliko
odstotkov, kot je za uskladitev regresa za letni dopust določeno za zaposlene v
javnem sektorju.
ČETRTI
DEL
PRAVICA DO POKOJNINE POD UGODNEJŠIMI POGOJI
154. člen
(Omejitev znižanja upokojitvenih pogojev po posebnih predpisih)
(1) Posamezne kategorije zavarovancev lahko v primerih in na način, določen v
posebnih zakonih, izjemoma pridobivajo in uveljavljajo pravico do pokojnine pod
ugodnejšimi pogoji.
(2) Ne glede na določbe zakonov iz prejšnjega odstavka, zavarovanec ne more
uveljaviti starostne pokojnine pred dopolnitvijo 55 let starosti in 35 let
pokojninske dobe (moški) oziroma 53 let starosti in 33 let pokojninske dobe
(ženske).
155. člen
(Zagotavljanje sredstev za pokojnine, uveljavljene
pod ugodnejšimi pogoji)
(1) Sredstva za povečane obveznosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
ki nastajajo zaradi pridobivanja in uveljavljanja pravic do starostne pokojnine
pod ugodnejšimi pogoji, zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se določijo v višini razlike med dajatvijo,
priznano in odmerjeno po splošnih predpisih, ter dajatvijo, priznano in
odmerjeno po ugodnejših pogojih; v to razliko se vštevajo tudi vsi prispevki od
teh dajatev in sorazmerni del stroškov odmere in izplačevanja dajatev.
(3) Če zavarovanec ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po
splošnih predpisih, celotna sredstva za to pokojnino, vključno s prispevki,
stroški odmere in izplačevanja te dajatve, zagotavlja Republika Slovenija iz
proračuna.
PETI DEL
PRIDOBITEV, UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC
156. člen
(Pridobitev pravic)
(1) Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so
izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice.
(2) Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje obveznega
zavarovanja, razen za vajence in osebe iz drugega odstavka 34. člena[Lem38] tega zakona.
(3) Kmet pridobi pravico do pokojnine po tem zakonu, ko odda kmetijo
prevzemniku, jo proda ali odda v dolgoročni najem. V primeru, ko kmet na
podlagi javno objavljene ponudbe za prodajo ali zakup kmetijskih zemljišč ali
gozdov ne more predati kmetije prevzemniku, proti plačilu cene oziroma
zakupnine, ki ustreza ugotovljeni vrednosti po predpisih o prednostni pravici
do nakupa oziroma zakupa kmetijskih zemljišč, se šteje pogoj predaje kmetije za
izpolnjenega.
(4) Podrobnejše pogoje za predajo kmetije skladno s prejšnjim odstavkom določi
minister, pristojen za kmetijstvo.
(5) Pravice na podlagi invalidnosti, telesne okvare ali potrebe po stalni
pomoči in postrežbi pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti ali
telesne okvare oziroma z dnem nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi.
157. člen
(Začetek izplačevanja)
(1) Pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju
zavarovanja.
(2) Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od
prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev
nazaj.
158. člen
(Izplačevanje delne invalidske pokojnine in denarnih nadomestil)
Delna invalidska pokojnina, denarna nadomestila v zvezi s pravico do poklicne
rehabilitacije in pravico do premestitve ter nadomestilo za invalidnost se
zavarovancem v delovnem razmerju oziroma zavarovancem, ki so vključeni v
obvezno zavarovanje, izplačujejo za dneve dela in za druge dneve, za katere
imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela.
159. člen
(Izplačevanje delne invalidske pokojnine)
(1) Delna invalidska pokojnina se izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim
delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim
časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
(2) Delna invalidska pokojnina odmerjena po prvi alinei tretjega odstavka 93. člena [Lem39] tega zakona, se izplačuje od dneva pričetka
dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu vse dokler
zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni
zmožnosti.
(3) Delna invalidska pokojnina, odmerjena po drugi alinei tretjega odstavka in
po petem odstavku 93.
člena [Lem40] tega zakona se izplačuje od prvega
naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja oziroma zavarovanja, dokler se
zavarovanec ponovno ne vključi v obvezno zavarovanje.
160. člen
(Izplačevanje delne invalidske pokojnine in nadomestila za
invalidnost brezposelnim zavarovancem)
(1) Delna invalidska pokojnina, odmerjena po šestem odstavku 93. člena [Lem41] tega zakona in nadomestilo za invalidnost v
primeru prve alinee prvega odstavka 94. člena [Lem42] tega zakona, se izplačujeta:
- zavarovancu iz 22. člena tega zakona od prvega naslednjega
dne po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti,
- zavarovancu iz 29. člena tega zakona od prvega dne
naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravic iz invalidskega
zavarovanja in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od nastanka
invalidnosti.
(2) Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi v primeru
prvega odstavka 104.
člena [Lem43] tega zakona.
161. člen
(Izplačevanje nadomestila za invalidnost)
Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primerih iz druge in tretje alinee
prvega odstavka 94.
člena [Lem44] tega zakona od dneva prenehanja delovnega
razmerja oziroma obveznega zavarovanja - dokler se zavarovanec ponovno ne
zaposli oziroma vključi v obvezno zavarovanje, oziroma od pričetka dela na
drugem delovnem mestu, dokler ima zavarovanec sklenjeno delovno razmerje
oziroma je obvezno zavarovan.
162. člen
(Izplačevanje delne invalidske pokojnine in nadomestil zavarovancem,
ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi invalidnosti)
Delna invalidska pokojnina in nadomestilo za invalidnost se v primeru iz
tretjega odstavka 159.
člena[Lem45] , 160. člena in 161.
člena tega zakona izplačujeta za čas, ko je zavarovanec prijavljen zavodu za
zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju.
163. člen
(Trajanje pravic na podlagi invalidnosti)
(1) Na podlagi invalidnosti in telesne okvare pridobljene pravice trajajo,
dokler traja stanje invalidnosti oziroma telesne okvare, na podlagi katere je
bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic,
določenih s tem zakonom.
(2) Če nastanejo v stanju invalidnosti ali telesne okvare spremembe, zaradi
katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se
spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se uživalcu invalidske pokojnine in
uživalcu denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki se izplačujejo za
čas brezposelnosti, ki se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je po
mnenju invalidske komisije postal znova zmožen za delo, invalidska pokojnina in
denarna nadomestila izplačujejo, vse dokler mu ni zagotovljena ustrezna
zaposlitev, če se v 30 dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice do denarnih
dajatev prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
(4) Uživalec denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se zaposli
za krajši delovni čas od delovnega časa, ki ustreza njegovi preostali delovni
zmožnosti, ne glede na to, da je vključen v obvezno zavarovanje, obdrži
nadomestilo tudi po zaposlitvi, in sicer v sorazmernem delu. Sorazmerni del
nadomestila se izračuna tako, da se pripadajoče nadomestilo v času, ko je
uživalec zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, zmanjša za:
- 12,5%, ko dela uživalec 1 uro na dan,
- 25%, ko dela uživalec 2 uri na dan,
- 37,5%, ko dela uživalec 3 ure na dan,
- 50%, ko dela uživalec 4 ure na dan,
- 62,5%, ko dela uživalec 5 ur na dan,
- 75%, ko dela uživalec 6 ur na dan,
- 87,5%, ko dela uživalec 7 ur na dan.
163.a člen
(Izplačevanje prejemkov iz invalidskega zavarovanja
uživalcem, ki ne pridejo na kontrolni pregled)
(1) Zapadli mesečni zneski prejemkov, pridobljeni iz invalidskega zavarovanja,
se ne izplačajo uživalcu, ki brez upravičenega razloga ne pride v določenem
roku na pregled, na katerem naj bi se znova ugotovilo stanje invalidnosti ali
stopnja telesne okvare.
(2) Po prejšnjem odstavku zadržani mesečni zneski se izplačajo uživalcu, ki
pride na pregled, v enem mesecu od dneva, ki je bil določen za pregled.
(3) Uživalcu, ki pride na pregled po preteku enomesečnega roka, se zadržani
mesečni zneski prejemkov ne izplačajo, novi prejemki pa se mu izplačujejo od
prvega dne naslednjega meseca po tem, ko se je zglasil na pregledu.
164. člen
(Pridobitev pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine po upokojencu)
Vdovi, vdovcu ali drugemu družinskemu članu, ki je uveljavil pravico do vdovske
oziroma družinske pokojnine po uživalcu starostne ali invalidske pokojnine, se
izplačuje pokojnina pod pogoji iz 157. člena tega zakona od
prvega dne naslednjega meseca po prenehanju izplačevanja starostne ali
invalidske pokojnine umrlemu.
165. člen
(Delitev družinske pokojnine)
(1) Če imajo pravico do družinske pokojnine samo člani ožje družine ali samo
člani širše družine, pa nekateri od njih živijo ločeno, se na zahtevo
upravičencev družinska pokojnina deli na enake dele.
(2) Če imajo pravico do družinske pokojnine tako člani ožje družine kot tudi
člani širše družine, nekateri od njih pa živijo ločeno, se družinska pokojnina
najprej razdeli na del, ki gre članom ožje družine, in na del, ki gre članom
širše družine, nato pa se vsak del razdeli naprej na enake dele, glede na
število upravičencev.
(3) Če imajo družinski člani pravico do družinske in vdovske pokojnine, se
družinska pokojnina razdeli na enake dele, glede na število družinskih članov.
166. člen
(Sprememba števila souživalcev družinske pokojnine)
(1) Če uživa družinsko pokojnino dvoje ali več družinskih članov, pa kateremu
od njih ta pravica preneha oziroma se mu izplačilo družinske pokojnine ustavi,
se ostalim članom ponovno odmeri pokojnina.
(2) Če imajo družinski člani pravico do družinske in vdovske pokojnine, pa
kateremu od njih ta pravica preneha oziroma se mu izplačilo pokojnine ustavi,
se ostalim družinskim članom pokojnina ponovno odmeri.
(3) Pokojnina odmerjena po prejšnjih dveh odstavkih gre upravičencu od dneva,
od katerega nekomu od njih preneha pravica do pokojnine.
167. člen
(Sorazmerni del pokojnine)
(1) Uživalcem pokojnin po mednarodnih sporazumih o socialni varnosti, ki
prejemajo pokojnino v sorazmernem delu, in ki uživajo tudi pravice do drugih
denarnih prejemkov iz obveznega zavarovanja, gredo ti prejemki v delu, ki
ustreza sorazmernemu delu pokojnine.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za invalidnino.
168. člen
(Pridobitev oziroma izguba pravice do varstvenega dodatka)
(1) Pravica do varstvenega dodatka gre uživalcu pokojnine od dneva pridobitve
pravice do pokojnine, če vloži zahtevo za njegovo priznanje v šestih mesecih od
dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine.
(2) Če vloži uživalec pokojnine zahtevo po preteku roka iz prejšnjega odstavka
ali pa šele med uživanjem pokojnine izpolni pogoje za pridobitev pravice do
varstvenega dodatka, mu gre pravica do varstvenega dodatka od dneva izpolnitve
pogojev, vendar največ za šest mesecev nazaj od prvega dne naslednjega meseca
po vložitvi zahteve.
(3)
Uživalec varstvenega dodatka mora zavodu v vsakem drugem koledarskem letu do
31. marca predložiti dokazila o dohodkih in o premoženju, ki vplivajo na
pravico do tega dodatka.
(4) V primeru, da upravičenec ne predloži zahtevanih dokazil v roku iz
prejšnjega odstavka, izgubi pravico do varstvenega dodatka. Izplačilo
varstvenega dodatka se mu v tem primeru ustavi z veljavnostjo od 1. maja dalje.
(5) Uživalec pokojnine, ki v primeru iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do
varstvenega dodatka, jo znova pridobi, če naknadno predloži zahtevana dokazila.
V tem primeru se mu varstveni dodatek izplačuje od prvega dne naslednjega
meseca po predložitvi dokazil.
(6) V drugih primerih preneha pravica do varstvenega dodatka s prvim dnem
naslednjega meseca po prenehanju pogojev za njeno uživanje.
169. člen
(Pridobitev pravice in pričetek izplačevanja dodatka
za pomoč in postrežbo)
(1) Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo gre zavarovancu od dne, ko je
nastala potreba po pomoči in postrežbi in traja, dokler je takšna potreba
podana. Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje največ od prvega dne
naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
(2) Zavarovancu, ki je sklenil delovno razmerje kot slep ali je oslepel v času
zavarovanja, gre dodatek za pomoč in postrežbo od vstopa v delovno razmerje
oziroma od takrat, ko je oslepel, vendar se izplača največ od prvega dne naslednjega
meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za nepokretne
zavarovance, ki jim je po tem zakonu zagotovljen dodatek za pomoč in postrežbo.
(4) Osebam iz petega odstavka 138. člena [Lem46] tega zakona gre dodatek za pomoč in
postrežbo od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
(5) Vse spremembe, ki vplivajo na višino oziroma obseg pravice do dodatka za
pomoč in postrežbo, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku
spremembe, vendar se novi znesek izplača največ od prvega dne naslednjega
meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
(6) Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje upravičencu za obdobje, ki ga
je preživel v bolnišnici ali v kakšnem drugem stacionarnem zavodu, in sicer za
čas nad šest mesecev takšne oskrbe.
170. člen
(Izplačevanje invalidnine)
Invalidnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve
in največ za šest mesecev nazaj.
171. člen
(Izplačevanje v mesečnih zneskih za nazaj)
Pokojnine, invalidnine in dodatki za pomoč in postrežbo se odmerjajo v mesečnih
zneskih in se izplačujejo za nazaj.
172. člen
(Izplačilo zapadlih mesečnih zneskov)
(1) Zapadli mesečni zneski dajatev iz prejšnjega člena, ki niso mogli biti
izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec, se izplačajo največ
za tri leta nazaj, računano od dneva vložitve zahteve za izplačilo.
(2) Zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca
še niso bili izplačani, se lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi
ustreznih dokazil.
Zavarovanec ne more pridobiti pravice, delovni invalid pa izgubi pridobljeno
pravico, če si je sam povzročil invalidnost ali telesno okvaro z namenom, da bi
uveljavil pravice po tem zakonu.
174. člen
(Razlogi za prenehanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine)
(1) Vdova oziroma vdovec izgubi pravico do vdovske pokojnine, če sklene novo
zakonsko zvezo pred dopolnitvijo starosti iz prvega odstavka 36. člena [Lem47] tega zakona, razen če je pravico pridobil
ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za delo.
(2) Ob pogojih iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do vdovske pokojnine tudi
upravičenec, ki vstopi v življenjsko skupnost, ki je po zakonu v pravnih posledicah
izenačena z zakonsko zvezo.
(3) Otrok izgubi pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma
je ne pridobi, če je sklenil zakonsko zvezo, ne glede na to, ali jo je sklenil
pred smrtjo zavarovanca oziroma uživalca pravice ali po smrti, razen otrok, ki
so to pravico pridobili ali obdržali zaradi popolne ali trajne nezmožnosti za
delo, ali če se oba zakonca šolata in nista zavarovanca po tem zakonu.
(4) Otroku, ki v času šolanja odide na služenje vojaškega roka, nadomestne
civilne službe ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, se
družinska pokojnina v tem času ne izplačuje.
175. člen
(Ponovna pridobitev pravice do vdovske pokojnine)
Vdovi oziroma vdovcu, ki je v skladu s prejšnjim členom izgubil pravico do
vdovske pokojnine in ni pridobil pravice do vdovske pokojnine po zakoncu iz
nove zakonske zveze, oživi pravica do prejšnje vdovske pokojnine:
- če ima po prenehanju nove zakonske zveze še otroka ali več otrok iz prve
zakonske zveze, ki imajo pravico do družinske pokojnine, in do njih izvršuje
dolžnost preživljanja ali
- če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima glede na svojo starost pravico do
vdovske pokojnine.
176. člen
(Omejitev pridobitve vdovske ali družinske pokojnine)
Družinski član ne more pridobiti pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine
oziroma jo izgubi, če je s pravnomočno sodno odločbo obsojen za naklepno
kaznivo dejanje uboja zavarovanca.
177. člen
(Izbira med pokojninami iz obveznega zavarovanja)
(1) Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več
pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od
njih po lastni izbiri.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni
pogoje za pridobitev pokojnin tudi v drugih državah, če pridobi pravice na
podlagi istih pokojninskih obdobij.
Vpliv dohodkov po pridobitvi pravice do
pokojnine na uživanje pokojnine
178. člen
(Ponoven vstop v zavarovanje)
(1) Uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije oziroma v tujini
ponovno sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali
druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za
opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je
zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne
izplačuje.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se upravičencu izplačuje polovica
pokojnine, če je zaposlen z največ polovico polnega delovnega časa.
179. člen
(Opravljanje dejavnosti, ki ne vpliva na uživanje pokojnine)
Uživalcu pokojnine, ki prične ali nadaljuje s samostojno umetniško ali drugo
kulturno dejavnostjo, dejavnostjo ustvarjalca izumov, novih oblik teles, slik
in risb ali v primerih iz 18. in 19. člena tega zakona, se
na njegovo željo pokojnina izplačuje, ta čas pa se mu ne upošteva za odstotno
povečanje že uveljavljene pokojnine oziroma za novo odmero pokojnine.
180. člen
(Ponovna odmera pokojnine)
(1) Zavarovancu se pokojninska doba in plača iz ponovnega zavarovanja
upoštevata pri ponovni odmeri pokojnine.
(2) Upravičenec lahko zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena
pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času
ponovnega zavarovanja.
(3) Pri ponovni odmeri oziroma odstotnem povečanju pokojnine, ki je bila
zmanjšana po prvem odstavku 53. člena [Lem48] tega zakona, se upošteva starost ob
prenehanju zavarovanja, od katere se odšteje čas uživanja pokojnine pred
ponovno vključitvijo v zavarovanje.
(4) Pravica do pokojnine, odmerjena po prejšnjih odstavkih, gre zavarovancu od
prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev
nazaj.
181. člen
(Odstotno povečanje pokojnine)
(1) V primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe,
dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, se takšna doba upošteva
samo za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.
(2) Pravica do odstotno povečane pokojnine gre zavarovancu od prvega dne
naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
185. člen
(Obveščanje o spremembah)
(1) Uživalec pravice mora naznaniti zavodu vsako osebno ali dejansko okoliščino
oziroma njeno spremembo, ki vpliva na pravico po tem zakonu, njen obseg ali
izplačevanje.
(2) Prijavo po prejšnjem odstavku mora uživalec pravice vložiti v osmih dneh od
dneva, ko nastane sprememba.
(3) Delodajalec je dolžan v osmih dneh prijaviti zavodu zaposlitev ali
prekinitev zaposlitve za vsakega delavca.
(4) Matični urad mora zavodu v osmih dneh posredovati obvestilo o smrti
zavarovanca. Zavod lahko od matičnega urada zahteva tudi podatek o sklenitvi
zakonske zveze uživalcev družinskih oziroma vdovskih pokojnin.
186. člen
(Izplačevanje v tujino)
(1) Uživalcu pravic, ki se kot tuj državljan za stalno izseli v tujino, se
pokojnina izplačuje v tujino, če je s to državo sklenjen sporazum ali če ta
država priznava takšno pravico državljanom Republike Slovenije.
(2) Uživalcu pravic - državljanu Republike Slovenije, ki se za stalno izseli,
se pokojnina izplačuje v tujino.
(3) Državna pokojnina, varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo,
oskrbnina in invalidnina se ne izplačujejo v času, ko upravičenec stalno
prebiva v tujini, ne glede na to, ali ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za
stalno ali začasno prebivanje. (Opomba: glej odločbo Ustavnega sodišča RS,
št. U-I-57/00-51, Uradni list RS, št. 63/03)
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se invalidnina za telesno okvaro,
ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, izplačuje tudi v času,
ko upravičenec stalno prebiva v tujini.
(5) V primerih iz prejšnjih odstavkov mora uživalec zavodu v vsakem koledarskem
letu posredovati uradno potrdilo o živetju.
ŠESTI DEL
POKOJNINSKA DOBA
I. poglavje
Splošne določbe
187. člen
(Pokojninska doba)
(1) Pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev
pravice iz obveznega zavarovanja, obsega čas:
- prebit v obveznem zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah
tega zakona;
- ki se zavarovancu skladno z zakonom šteje v pokojninsko dobo brez plačila
prispevkov;
- dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se državljanu Republike Slovenije
všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega
zakona, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno.
(2) Osebi, ki nima državljanstva Republike Slovenije, se šteje v zavarovalno
dobo čas, dopolnjen v zavarovanju pri zavodu do uveljavitve tega zakona, razen
če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno.
(1) V zavarovalno dobo se šteje čas, prebit v obveznem zavarovanju s polnim
delovnim časom.
(2) Kot polni delovni čas se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem
zavarovanju s krajšim delovnim časom od polnega zavarovanec zaradi nege svojega
otroka starega do treh let oziroma zaradi nege in varstva težje telesno ali
zmerno, težje ali težko duševno prizadete osebe, v skladu s predpisi, ki
urejajo pravice v zvezi s starševstvom, in čas, ki ga prebije v delovnem
razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delne
invalidske pokojnine.
(3) V zavarovalno dobo se šteje tudi obdobje, prebito v delovnem razmerju s
krajšim delovnim časom od polnega, v trajanju, ki ustreza skupnemu številu ur
takšnega dela v posameznem letu, preračunanem na polni delovni čas.
(4) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, kadar je
delovni čas dosežen z delom v dveh ali več delovnih razmerjih.
(5) Vajencem se učna doba upošteva v zavarovalno dobo tako, da se 12 mesecev
učnega razmerja šteje za šest mesecev zavarovalne dobe.
189. člen
(Čas zunaj delovnega razmerja, ki se šteje v zavarovalno dobo)
V zavarovalno dobo se šteje tudi čas:
- skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, do uveljavitve tega zakona,
če v tem času mati ali oče ni bil zavarovan(a) na drugi podlagi, če je bilo
otrokovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji; (Opomba: upoštevana odločba
Ustavnega sodišča RS, št. U-I-273/01-21, Uradni list RS, št. 136/04.)
- poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo;
- poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in naglušnega,
obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi,
paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo ter multiplo sklerozo,
ekstrapiramidnimi obolenji ali civilnega invalida vojne, ne glede na to, ali je
bil pred tem zavarovan;
- zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali starševskega
dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja, ki je bilo
podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec v tem času
prejemal nadomestilo plače;
- ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti
poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo
omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred
1.1.1983, pri čemer njeno delo tudi na drugi podlagi ni bilo šteto v pokojninsko
dobo.
190. člen
(Podaljšano zavarovanje)
V zavarovalno dobo se ob pogoju, da je plačan prispevek za obvezno pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, šteje tudi čas, ko je zavarovanec med trajanjem
delovnega razmerja:
- na strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji,
- na neplačanem izrednem dopustu,
- na prestajanju zaporne kazni, ki ni daljša od 30 dni, če ni obvezno zavarovan
kot zapornik (po 24. členu tega zakona),
- v priporu, če ta ni vštet v kazen, ter
- čas, ko delodajalec zavarovancu prepove opravljati delo v primeru izredne
odpovedi.
191. člen
(Pogoj plačila prispevkov)
(1) V zavarovalno dobo se štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja
plačani predpisani prispevki.
(2) Če je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, se v
pokojninsko dobo upošteva le sorazmeren del zavarovalne dobe.
192. člen
(Upoštevanje obdobij, za katera so bili obračunani prispevki,
v zavarovalno dobo)
(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena, se v pokojninsko dobo štejejo
obdobja, v katerih je, glede na podatke nosilca obveznega zavarovanja,
delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače,
vendar jih ni vplačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na
uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov.
(2) Če je obstoj zavarovanja ali obstoj podatkov, ki se nanašajo na zavarovalno
obdobje, mogoče ugotoviti na podlagi evidenc nosilca obveznega zavarovanja se,
ne glede na možnost ugotovitve plačila prispevkov za obvezno zavarovanje ali,
če tega ni moč dokazati zaradi stečaja ali druge oblike prenehanja delodajalca,
pri katerem je bil zavarovanec v delovnem razmerju, šteje, da so bili prispevki
za obvezno zavarovanje plačani.
(1) Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, se
poleg pokojninske dobe upoštevajo tudi leta zaključenega študija na
dodiplomskem in podiplomskem šolanju in dejanski čas obveznega vojaškega roka,
nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav
policije, razen če niso ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo.
(2) Za izpolnitev pogojev pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne
pokojnine se poleg pokojninske dobe upošteva tudi čas, v katerem je bil
zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali
brezposelna oseba, razen če niso ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo.
(3) Čas zaključenega študija iz prvega odstavka tega člena se upošteva v
dejanskem trajanju, vendar se šteje največ toliko let, kolikor jih je potrebnih
za pridobitev diplome po aktu akademije, fakultete, višje oziroma visoke šole.
Pri štetju časa šolanja se upoštevajo obdobja od prvega dne v mesecu, v katerem
se študijsko obdobje prične (akademsko leto, semester) do zadnjega dne v
zadnjem mesecu študijskega obdobja, razen če niso ta obdobja že upoštevana v
pokojninsko dobo. Obdobje študija na tujih akademijah, fakultetah, višjih ali
visokih šolah se upošteva pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice, če je
bila v tujini pridobljena diploma nostrificirana, ali če je obdobje študija v
tujini priznano kot del študija na katerikoli od višjih ali visokih šol ali na
univerzi v Republiki Sloveniji.
(4) Zavarovancu, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po tem
zakonu, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine,
k dejanski zavarovalni dobi doda četrtina obdobja, v katerem je bil vključen v
obvezno dodatno zavarovanje.
194. člen
(Računanje zavarovalne in pokojninske dobe)
(1) Zavarovalna doba se šteje v koledarskih letih, mesecih in dnevih, pri tem
se 30 dni šteje kot en mesec, 12 mesecev pa kot eno leto.
(2) Ista obdobja se po tem zakonu štejejo v zavarovalno dobo le enkrat, razen v
primerih, določenih s tem zakonom.
(3) Pokojninska doba se upošteva na podlagi podatkov nosilca obveznega
zavarovanja.
(4) Vštevnost zavarovalnih obdobij, ki pri nosilcu niso evidentirana kot takšna
se, če zakon ne določa drugače, ugotovi pri zavodu z odločbo po postopku, ki
velja za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja po tem zakonu.
II.
poglavje
Dokup pokojninske dobe
195. člen
(Dokup za presežne delavce)
Zavarovancu, katerega delo ni več potrebno zaradi nujnih operativnih razlogov
ali mu je prenehalo delovno razmerje po predpisih o prisilni poravnavi, stečaju
ali likvidaciji, se lahko dokupi največ pet let zavarovalne dobe za izpolnitev
pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, če:
- je dopolnil 35 let pokojninske dobe (moški) ali 33 let pokojninske dobe
(ženske) in 58 let starosti ali
- je dopolnil 63 let starosti (moški) ali 61 let starosti (ženska) in 15 let
pokojninske dobe ali
- je dopolnil 65 let starosti (moški) ali 63 let starosti (ženske) in 10 let
zavarovalne dobe ali
- je zavarovanec, pri katerem je podana invalidnost po tem zakonu, in nima
zavarovalne dobe, potrebne za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
196. člen
(Dokup za ugodnejšo odmero)
Do pet let zavarovalne dobe lahko dokupi tudi zavarovanec, ki je že izpolnil
pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, oziroma uživalec pokojnine.
197. člen
(Dokup za odmero pokojnine brez znižanja zaradi
upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti)
(1) Zavarovanec lahko ob upokojitvi pred dopolnitvijo polne starosti vplača
denarni znesek v višini kapitaliziranih odbitkov zaradi upokojitve pred
dopolnitvijo polne starosti in s tem pridobi pravico, da se mu pokojnina
izplačuje brez navedenih odbitkov.
(2) V kolektivni pogodbi med delodajalci in sindikati, se lahko določi, da v
primerih, ko obstoja skupni interes delavca in delodajalca za upokojitev
delavcev na določenih delovnih mestih (zlasti kjer je pri delavcu v obdobju
najmanj 20 let zavarovanja tempo dela narekoval stroj, kjer je bilo uvedeno
stalno nočno delo ali kjer je veljalo stalno triizmensko delo in v podobnih
primerih trajnega dela v posebnih pogojih) delodajalec plača prispevke za dokup
iz prejšnjega odstavka.
198. člen
(Dokup za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine)
(1) Zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine se ob pogoju, da plača prispevke za
obvezno zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo za izpolnitev pogojev in
odmero pokojnine:
- čas, ko je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve
ali brezposelna oseba, in
- čas, ki ga je prebil zunaj zavarovanja zaradi nege in varstva svojega otroka,
mlajšega od treh let,
če v tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje.
(2) Zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine se ob pogoju plačila prispevkov za
obvezno zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo za izpolnitev pogojev in
odmero pokojnine:
- čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, in
- čas služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali osnovnega
usposabljanja za rezervni sestav policije,
če v tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje.
(3) Državljanu Republike Slovenije se, ob pogoju plačila prispevkov za obvezno
zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo čas, v katerem je bil po prenehanju
zavarovanja pri zavodu zaposlen v državi, s katero ni sklenjen sporazum o
socialnem zavarovanju.
199. člen
(Določitev koeficientov)
Koeficiente za določanje prispevkov za izračun prispevkov za dokup zavarovalne
dobe in za odmero pokojnine brez znižanja zaradi upokojitve pred dopolnjeno
polno starostjo določi zavod.
III.
poglavje
Prištevanje pokojninske dobe
200. člen
(Prišteta pokojninska doba za odmero pravic na podlagi invalidnosti)
(1) Prišteta doba je fiktivna pokojninska doba, ki se upošteva zavarovancu pri
odmeri pravic, če na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil starosti 63 let (moški)
oziroma 61 let (ženska).
(2) Če je invalidnost nastopila pred dopolnjenim 58. letom starosti,
predstavlja prišteto dobo:
- dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri
katerem bi zavarovanec dopolnil 58 let starosti in
- ena polovica obdobja med datumom, pri katerem bi dopolnil starost 63 let
(moški) oziroma 61 let (ženska) in datumom, pri katerem bi dopolnil(a) 58 let
starosti.
(3) Če je invalidnost nastopila po dopolnjenem 58. letu starosti, predstavlja
prišteta doba eno polovico obdobja med datumom, pri katerem bi dopolnil starost
63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in datumom nastanka invalidnosti.
(4) Dolžina obdobja, ki služi za določitev prištete dobe, se računa v letih in
mesecih. Obdobje, daljše od 15 dni, se šteje kot en mesec.
201. člen
(Prišteta doba za pridobitev in odmero pravic
na podlagi osebnih okoliščin)
(1) Zavarovalni dobi zavarovancev, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali
drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, kot zavarovanci s
telesno okvaro najmanj 70%, vojaški invalidi od I. do VI. skupine, civilni
invalidi vojne od I. do VI. skupine, slepi, gluhi, oboleli za distrofijo in
sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno
in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji, se za
pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja.
(2) Zavarovancem iz prejšnjega odstavka se ne glede na določbo tretjega
odstavka 37.
člena[Lem49] in 38. člena tega zakona zniža starost iz 36. člena tega zakona in ne glede na četrti odstavek 52. člena [Lem50] tega zakona zniža starost iz prvega
odstavka 52.
člena [Lem51] tega zakona za eno leto za vsaka štiri
leta, prebita v zavarovanju.
SEDMI DEL
MATIČNA EVIDENCA IN DOLŽNOST OBVEŠČANJA
202. člen
(Nosilec informacijske službe)
(1) Nosilec informacijske službe za področje pokojninskega in invalidskega
zavarovanja je zavod.
(2) Zavod se vključuje v informacijski sistem v Republiki Sloveniji.
203. člen
(Podatki matične evidence)
(1) Pokojninska doba, plača, vplačila prispevkov ter druga dejstva, ki vplivajo
na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz
obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih
pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) Podatke v smislu prejšnjega odstavka tega zakona zagotavljajo v skladu z
zakonom, delodajalci, samozaposleni, kmetje, vrhunski športniki in šahisti, ter
osebe, ki so prostovoljno vključene v zavarovanje, zavod za zaposlovanje,
ministrstvo, pristojno za pravosodje, Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije.
(3) Zavezanci iz prejšnjega odstavka so dolžni zavodu enkrat letno posredovati
potrdilo o obračunanih in vplačanih prispevkih. Delodajalec je dolžan
posredovati kopijo tega potrdila tudi zavarovancem, za katere plačuje prispevek
delodajalca.
(4) Prijavno-odjavno službo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opravlja
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Povračilo stroškov za vodenje
prijavno-odjavne službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta zavod in Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije.
(5) Matična evidenca se uredi s posebnim zakonom.
OSMI DEL
ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV
I. poglavje
Tekoče financiranje
204. člen
(Vrste prihodkov)
(1) Prihodki obveznega zavarovanja so prispevki:
- zavarovancev za pokojninsko zavarovanje,
- delodajalcev za pokojninsko zavarovanje,
- zavarovancev za invalidsko zavarovanje,
- delodajalcev za invalidsko zavarovanje,
- delodajalcev za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni,
- delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem za zavarovance iz četrtega
odstavka 430.
člena [Lem52] tega zakona,
- za posebne primere zavarovanja,
- za dokup pokojninske dobe.
(2) Med prihodke obveznega zavarovanja se štejejo tudi:
- kupnine za zemljo na podlagi zakona o preživninskem varstvu kmetov,
- prihodki od dividend, obresti in ostali prihodki.
(3) Obvezno zavarovanje se financira tudi iz državnega proračuna.
Odhodki iz obveznega zavarovanja so:
- pokojnine, denarna nadomestila in drugi denarni prejemki na podlagi
pridobljenih pravic;
- stroški poklicne rehabilitacije;
- stroški v zvezi z ocenjevanjem invalidnosti in telesne okvare;
- stroški v zvezi z izplačevanjem pokojnin in drugih pokojninskih prejemkov;
- stroški izvajanja zavarovanja;
- stroški delovanja organov upravljanja zavoda;
- prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin in uživalcev
nadomestil iz invalidskega zavarovanja;
- stroški službe zavoda;
- drugi odhodki.
II.
poglavje
Prispevki
206. člen
(Določitev in obračun prispevkov)
(1) Prispevki se obračunajo od osnove za plačilo prispevkov.
(2) Prispevne stopnje za obvezno zavarovanje se določijo tako, da se s pričakovanimi
prihodki od prispevkov, ob upoštevanju drugih prihodkov po drugem in tretjem
odstavku 204.
člena [Lem53] tega zakona, pokrijejo pričakovani odhodki.
(3) Prispevna stopnja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni se določi
v različnih višinah ob upoštevanju ravni varnega in zdravega dela, števila
poklicnih bolezni in poškodb pri delu ter stopnje invalidizacije v dejavnosti
ali pri delodajalcu. Podrobnejše kriterije za določitev različnih prispevnih
stopenj določi zavod.
(4) Stopnje oziroma višine prispevkov iz prejšnjih odstavkov se določajo z
zakonom. Za primere iz prejšnjega odstavka tega člena zakon določi minimalno in
maksimalno prispevno stopnjo.
207. člen
(Osnove za plačilo prispevkov)
(1) Osnove za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje so:
- za zaposlene v Republiki Sloveniji in državljane Republike Slovenije,
zaposlene pri tujcih - plača oziroma nadomestilo plače,
- za samozaposlene, državljane Republike Slovenije, zaposlene v tujini, kmete,
vrhunske športnike in šahiste, ter osebe, ki so prostovoljno vključene v
zavarovanje - zavarovalne osnove,
- za vajence, brezposelne, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer
brezposelnosti, starše, družinske pomočnike, vojake nabornike in državljane med
prostovoljnim usposabljanjem za zaščito in reševanje - prejemek, ki ga
prejemajo skladno s posebnimi predpisi,
- za brezposelne, ki jim zavod za zaposlovanje plačuje prispevke za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do
pokojnine - zadnje denarno nadomestilo, ki ga je prejel zavarovanec.
(2) Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se ne plačujejo od
nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
208. člen
(Najnižja in najvišja osnova za plačilo prispevkov)
(1) Za zaposlene v Republiki Sloveniji in državljane Republike Slovenije,
zaposlene pri tujcih, se prispevki za obvezno zavarovanje plačujejo iz plače in
iz nadomestil plače za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih
razmerjih in predpisih o zdravstvenem zavarovanju, če ni z zakonom drugače
določeno.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za zaposlene v Republiki Sloveniji in
državljane Republike Slovenije, zaposlene pri tujcih, prispevki za obvezno
zavarovanje obračunajo in plačajo tudi od vseh drugih prejemkov iz delovnega
razmerja, vključno s stimulacijami in bonitetami, če poseben zakon ne določa
drugače.
(3) Najnižja osnova za obračun prispevkov za zavarovance iz 13.
in iz 14. člena tega zakona je znesek minimalne plače.
(4) Ne glede na določbo prve alinee prvega odstavka 209. člena [Lem54] tega zakona, je najnižja osnova za obračun
prispevkov, za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena[Lem55] tega zakona, najnižja pokojninska osnova.
(5) Osnova za plačilo prispevkov za delavce, ki so v delovnem razmerju pri domačem
izplačevalcu plače in so razporejeni na delo v tujino, je plača, od katere se
po posebnem zakonu plačuje davek od osebnih prejemkov.
209. člen
(Določitev zavarovalnih osnov za samozaposlene zavarovance
in za druge zavarovance, ki ne prejemajo plače)
(1) Osnova iz druge alinee prvega odstavka 207. člena [Lem56] tega zakona (v nadaljevanju: zavarovalna
osnova) se za samozaposlene in kmete določi glede na doseženi dobiček
zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno
zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih,
skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in sicer:
- če dosežena davčna osnova ne preseže minimalne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji, najmanj v višini minimalne plače;
- če je davčna osnova med zneskom minimalne letne plače in povprečno letno
plačo, najmanj v višini 60% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v
katerem se določa zavarovalna osnova;
- če je davčna osnova med eno in enoinpolkratno povprečno letno plačo, najmanj
v višini 90% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se
določa zavarovalna osnova;
- če je davčna osnova med enoinpolkratno in dvakratno povprečno letno plačo,
najmanj v višini 1,2 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v
katerem se določa zavarovalna osnova;
- če je davčna osnova med dvakratno in dvainpolkratno povprečno letno plačo,
najmanj v višini 1,5 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v
katerem se določa zavarovalna osnova;
- če je davčna osnova med dvainpolkratno in trikratno povprečno letno plačo,
najmanj v višini 1,8 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v
katerem se določa zavarovalna osnova;
- če je davčna osnova med trikratno in triinpolkratno povprečno letno plačo,
najmanj v višini 2,1 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v
katerem se določa zavarovalna osnova;
- če je davčna osnova nad triinpolkratno povprečno letno plačo, najmanj v
višini 2,4 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se
določa zavarovalna osnova.
(2) Uvrstitev v zavarovalno osnovo se določi na podlagi zadnje odmerne odločbe
o davku iz dejavnosti oziroma zadnjega obračuna akontacije dohodnine od
dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti oziroma zadnje odločbe o odmeri
dohodnine in glede na podatke o povprečni plači oziroma minimalni plači za
leto, na katero se nanaša akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z
opravljanjem dejavnosti. Kot povprečna plača iz tega člena se šteje zadnji
objavljeni podatek Statističnega urada Republike Slovenije.
(3) Prispevki se plačujejo od osnov, ki veljajo v tekočem obdobju.
(4) Zavarovanec se lahko zavaruje tudi od zavarovalne osnove, ki presega znesek
zavarovalne osnove, v katero je uvrščen skladno s prvim odstavkom tega člena,
vendar največ od zneska v višini 2,4 povprečne plače za predzadnji mesec pred
mesecem, v katerem se določi zavarovalna osnova.
(5) Zavarovanec se ob vstopu v zavarovanje zavaruje najmanj od zneska osnove iz
prve alinee prvega odstavka tega člena.
(6) Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu
poslovnemu izidu v tekočem letu, in bi plačevanje prispevkov od osnove iz
drugega odstavka tega člena ogrozilo njegovo nadaljnje poslovanje, lahko
zahteva znižanje zavarovalne osnove, vendar največ do zneska iz druge alinee
prvega odstavka tega člena. O zahtevi odloči zavod.
(7) Zavarovanci iz pete, šeste, sedme, devete in enajste alinee prvega odstavka
34.
člena[Lem57] tega zakona plačujejo prispevke od
polovice zavarovalne osnove iz druge alinee prvega odstavka tega člena.
(8) Podrobnejše določbe o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove in
drugih postopkih določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom,
pristojnim za delo.
210. člen
(Osnove za zavarovanje vrhunskih športnikov in šahistov ter oseb,
ki so prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje)
(1) Vrhunski športniki in šahisti plačujejo prispevke za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje od osnove, ki jo prosto izberejo, vendar najmanj od
zneska minimalne plače.
(2) Osebe, ki so prostovoljno vključene v zavarovanje, plačujejo prispevke za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osnove, ki jo prosto izberejo, vendar
najmanj od zneska v višini 60% povprečne plače za predzadnji mesec pred
mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova.
211. člen
(Osnova za zavarovanje vajencev)
(1) Osnova za plačevanje prispevkov za vajence je mesečna nagrada vajenca.
(2) Osnova iz prejšnjega odstavka ne more biti nižja od polovice zneska
minimalne plače.
212. člen
(Osnova za zavarovanje po drugih podlagah)
Za osebe iz 23., 23.a in 24.a člena tega zakona se prispevki
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačajo najmanj od zneska minimalne
plače.
213. člen
(Osnova za prispevek za posebne primere zavarovanja)
Za osebe, zavarovane za posebne primere zavarovanja iz 26.,
27. in 28. člena tega zakona se prispevek plača od osnov ali v pavšalnih
zneskih, ki jih določi zavod.
214. člen
(Zmanjšanje ali odpis prispevkov)
(1) Z zakonom se lahko določijo primeri, kriteriji in pogoji, pod katerimi se
določenim zavarovancem zmanjšani ali odpisani prispevki iz 204.
člena tega zakona, štejejo za plačane.
(2) Za zavarovance, ki so na podlagi tega zakona ali posebnega zakona oproščeni
plačila prispevka delodajalca, plača ta prispevek Republika Slovenija iz
državnega proračuna.
215. člen
(Prispevek delodajalcev, ki ga plačujejo zavarovanci)
Državljani Republike Slovenije, zaposleni v tujini, samozaposleni, kmetje,
vrhunski športniki in šahisti, ter osebe, ki so prostovoljno vključene v
zavarovanje plačujejo poleg prispevka zavarovanca tudi prispevek delodajalca,
razen v primerih, določenih s posebnim zakonom.
216. člen
(Osnova za zavarovanje brezposelnih)
(1) Osnova za obračun prispevkov za brezposelne je znesek nadomestila za primer
brezposelnosti oziroma zavarovalna osnova, od katere zavod za zaposlovanje
plačuje prispevek.
(2) Osnova za brezposelne, ki jim zavod za zaposlovanje plačuje prispevke za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do
pokojnine, je zadnje denarno nadomestilo, ki ga je prejel zavarovanec, in se
usklajuje po predpisih o zaposlovanju.
217. člen
(Osnova za plačilo prispevkov za podaljšano zavarovanje)
V primerih iz 190. člena tega zakona se prispevek plača od
plače zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom teh primerov,
valorizirane glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v
Republiki Sloveniji na raven meseca pred mesecem, za katerega se plača
prispevek.
218. člen
(Osnova za dokup dobe za presežne delavce)
(1) Prispevek za dokup zavarovalne dobe iz 195. člena tega
zakona se izračuna tako, da se izračunana pokojnina, ki bi šla zavarovancu z
upoštevanjem dokupljene zavarovalne dobe na dan izdaje odločbe o dokupu,
pomnoži s koeficientom, ki izraža pričakovano število obrokov pokojnine, ki jih
bo zavarovanec prejel do roka, s katerim bi pridobil pravico do pokojnine s
tekočim zavarovanjem.
(2) Znesku prispevka iz prejšnjega odstavka se prišteje razlika med pokojnino,
ki bi jo zavarovanec prejemal z upoštevanjem dejanske pokojninske dobe in
pokojnino, ki bi jo prejemal na osnovi dokupa, pomnožena s koeficientom, ki
izraža pričakovano dobo uživanja pokojnine.
219. člen
(Prispevek za dokup dobe za ugodnejšo odmero pokojnine)
Prispevek za dokup zavarovalne dobe iz 196. člena tega
zakona se izračuna tako, da se izračuna pokojnina, ki bi šla zavarovancu z
dokupljeno dobo, ter pokojnina brez dokupljene dobe, njuna razlika pa se
pomnoži s koeficientom, ki izraža pričakovano število mesecev uživanja
pokojnine.
220. člen
(Osnova za dokup za odmero brez znižanja pokojnine
zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti)
Prispevek za odmero pokojnine brez znižanja pokojnine zaradi upokojitve pred
dopolnitvijo polne starosti se izračuna ob upoštevanju načel aktuarske
matematike tako, da se izračuna pokojnina, ki bi šla zavarovancu brez
zmanjšanja in z zmanjšanjem, njuna razlika pa se pomnoži s koeficientom, ki
izraža pričakovano število mesecev uživanja pokojnine.
221. člen
(Naknadno plačilo prispevkov za vštevanje določenih
obdobij v pokojninsko dobo)
(1) Osnova za plačilo prispevka za vštevanje obdobij iz 198.
in 420. člena tega zakona v pokojninsko dobo je enaka
znesku povprečne plače zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo
zahteve, povečane za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v
katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.
(2) Osnova iz prejšnjega odstavka ne more biti nižja od zneska v višini 60%
povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva
za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.
(3) Če zavarovanec v zadnjem koledarskem letu pred vložitvijo zahteve ni prejel
plače najmanj za šest mesecev, se osnova iz prvega odstavka tega člena določi v
znesku v višini 60% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem
je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.
(4) Osnova za plačilo prispevka za vštevanje obdobij iz prvega odstavka 198. člena [Lem58] tega zakona, za katera prispevek še ni bil plačan,
je znesek v višini 60% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v
katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.
222. člen
(Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca)
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje so:
- zavarovanci iz 13., 14., 15., 16. in 21.
člena tega zakona ter zavarovanci iz 22. člena tega
zakona, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, zavarovanci
iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 23. člena [Lem59] in zavarovanci iz 23.a
člena tega zakona,
- osebe, ki so prostovoljno vključene v zavarovanje,
- Republika Slovenija za zavarovance iz 20., prvega odstavka
23.[Lem60] in 24.a člena tega
zakona,
- zavod za zaposlovanje za osebe, ki jim plačuje prispevek za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do pokojnine,
- delodajalci za zavarovance iz 190. člena tega zakona.
(2) Če se prispevki plačujejo od najnižje osnove, določene v tretjem odstavku 208. člena [Lem61] tega zakona, je ne glede na prvo alineo
prejšnjega odstavka, zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, zavarovanec za del prispevka, ki odpade na plačo
oziroma nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na
razliko med najnižjo osnovo, določeno v tretjem odstavku 208. člena[Lem62] tega zakona in plačo oziroma nadomestilom
plače.
223. člen
(Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev)
Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje ter za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni so:
- delodajalci - za zavarovance iz 13. in prve alinee 14. člena [Lem63] tega zakona;
- zavarovanci iz druge in tretje alinee 14. člena[Lem64] , 15.[Lem65] , 21. in 34. člena[Lem66] tega zakona, ki so sami zavezanci za plačilo
prispevkov;
- izplačevalec nagrade - za vajence, v skladu z zakonom o poklicnem in
strokovnem izobraževanju;
- zavod za zaposlovanje - za osebe iz 22. člena tega zakona;
- zavod za zaposlovanje za zavarovanje po enajsti alinei 34. člena[Lem67] tega zakona v primeru, ko so se zaposlili
na podlagi posebnega programa po predpisih o zaposlovanju;
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - za zavarovance, ki jim ta zavod
izplačuje nadomestilo plače za čas bolezni;
- Republika Slovenija - za zavarovance iz 23. in 24.a člena
tega zakona, za zavarovance, ki so na starševskem dopustu ter za kmete, ki so
oproščeni obvezne vključitve v zavarovanje (zavarovane osebe iz 16. člena[Lem68] in šeste alinee 34. člena[Lem69] tega zakona);
- pristojna občina za zavarovance iz 23.a člena tega
zakona.
224. člen
(Zavezanci za plačilo prispevka za dokup zavarovalne
oziroma pokojninske dobe)
Zavezanci za plačilo prispevkov so:
- delodajalci za prispevke za dokup zavarovalne dobe iz 195.
člena tega zakona,
- zavarovanci za prispevke za dokup zavarovalne dobe iz 196.,
197.,198. in 420. člena tega zakona.
225. člen
(Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja)
Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja iz šeste alinee
prvega odstavka 204.
člena[Lem70] tega zakona so pravne in fizične osebe,
pri katerih so te osebe na usposabljanju oziroma delu, pooblaščeni študentski
servisi in agencije za posredovanje dela dijakov in študentov, oziroma
organizatorji del in akcij, v katerih te osebe sodelujejo.
226. člen
(Odstop prispevkov invalidskim podjetjem)
(1) Podjetjem, zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so
zavezanci za plačilo prispevkov iz prvega odstavka 204. člena [Lem71] tega zakona, se prispevki zavarovanca in
delodajalca za obvezno zavarovanje po tem zakonu, ki se obračunajo za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih, vplačajo na poseben račun pri
delodajalcu in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh
podjetij oziroma v skladu z zakonom.
(2) Za zavarovance, ki so na podlagi prejšnjega odstavka oproščeni plačila
prispevkov, plača te prispevke Republika Slovenija iz državnega proračuna.
227. člen
(Plačevanje prispevkov)
(1) Prispevki za obvezno zavarovanje, ki so določeni z zakonom, se plačujejo
zavodu.
(2) Prispevki za obvezno zavarovanje se plačajo v skladu s predpisi, ki veljajo
v času dospelosti prispevkov.
(3) Z namenom kontrole pravilnosti plačila prispevkov ima zavod pravico nadzora
nad poslovnimi knjigami zavezancev za plačilo prispevkov.
228. člen
(Pobiranje, izterjava in nadzor nad
plačevanjem prispevkov)
(1) Davčna uprava Republike Slovenije opravlja nadzor nad obračunavanjem in
plačevanjem prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter
pobira, izterjuje, odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno
odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih
določi svet zavoda ter v roku treh let od uveljavitve tega zakona vzpostavi in
vodi evidence o prispevkih, ki so jih izplačevalci plač ali nadomestil plačali
za vsakega zavarovanca.
(2) Za način izterjave zapadlih prispevkov, nadzor nad plačevanjem in
obračunavanjem prispevkov, zastaranje in zamudne obresti se smiselno uporablja
zakon, ki ureja davčni postopek.
229. člen
(Zapadlost plačila prispevkov)
Izplačevalci plač oziroma nadomestil morajo plačati prispevke po tem zakonu ob
izplačilu plače oziroma nadomestila za vsakega posameznega zavarovanca.
230. člen
(Naknadno plačilo prispevkov)
(1) V primerih, ko je obveznost plačila prispevkov ugotovljena za nazaj, se
prispevki obračunajo po prispevnih stopnjah, veljavnih na dan plačila
obveznosti.
(2) Kadar se prispevki za nazaj plačujejo od plače ali nadomestila, je osnova
za obračun prispevkov iz prejšnjega odstavka mesečna plača iz obdobja, na
katero se nanaša. Od te osnove obračunani prispevki se valorizirajo na dan
plačila prispevkov tako, da se povečajo za porast povprečnih plač od meseca v
koledarskem letu, na katerega se osnova nanaša, do predpreteklega meseca pred
mesecem plačila prispevkov. Če se plača nanaša na koledarsko leto, se od nje
obračunani prispevki valorizirajo na dan plačila tako, da se povečajo od
vključno naslednjega januarja po tem letu do predpreteklega meseca pred mesecem
plačila prispevkov.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka, ko ni podatkov o plači iz obdobja, na
katero se nanaša, se prispevki obračunajo od 60% zneska povprečne plače iz tega
obdobja in se povečajo na način iz prejšnjega odstavka.
(4) V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena so zavarovanci
zavezanci za plačilo prispevka zavarovanca, obračunanega brez povečanja iz
drugega odstavka tega člena od določenih osnov, zavezanci za plačilo zneska
povečanja prispevka zavarovanca pa izplačevalci plač ali nadomestil. Zavezanci
za plačilo prispevka delodajalca so izplačevalci plač ali nadomestil.
(5) Kadar se prispevki za nazaj obračunajo od zavarovalne osnove, se obračunajo
od najnižje mesečne osnove za posamezno vrsto zavarovanja, veljavne v obdobju,
na katero se prispevek nanaša. Od te osnove obračunani prispevki se povečajo na
način iz drugega odstavka tega člena.
(6) Zavezanec je dolžan plačati prispevke iz drugega odstavka tega člena v roku
30 dni od dokončnosti odločbe, s katero je ugotovljeno obdobje zavarovanja,
oziroma od datuma vložitve prijave v zavarovanje, če takšna odločba ni bila
izdana.
(7) Zavezanec je dolžan plačati prispevek za dokup zavarovalne dobe po določbah
195., 196., 197., 198. in 420. člena
tega zakona v enkratnem znesku v roku 15 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.
230.a člen
(Upoštevanje osnov pri plačilu prispevkov za nazaj
za izračun pokojninske osnove)
(1) Če so bili v primerih iz prvega odstavka prejšnjega člena prispevki
plačani, kljub določbam tega zakona, od osnov, veljavnih na dan plačila, se te
osnove pri določitvi pokojninske osnove preračunajo na raven leta, na katero se
nanašajo.
(2) Če se je plačilo prispevkov nanašalo na mesečni znesek, se osnove iz
prejšnjega odstavka preračunajo glede na gibanje povprečnih plač od
predpreteklega meseca pred mesecem plačila prispevkov do meseca v koledarskem
letu, na katerega se nanašajo. Če se plačilo prispevkov nanaša na koledarsko
leto, pa se osnove iz prejšnjega odstavka preračunajo glede na gibanja
povprečnih plač od predpreteklega meseca pred mesecem plačila prispevkov do
vključno januarja pred letom, na katerega se nanašajo.
230.b člen
(Vračilo prispevkov)
Vračilo prispevkov se izvaja po predpisih, ki veljajo za vračilo preveč ali
neupravičeno plačanih davkov.
Zavezanec za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje, ki ne vplača prispevka
v predpisanem roku, je dolžan na dospeli znesek plačati obresti za vse dni
zamude v skladu s posebnimi predpisi.
III.
poglavje
Prihodki iz državnega proračuna
232. člen
(Obveznosti državnega proračuna)
(1) Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za
pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja
ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi
pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov, in sicer za:
- udeležence NOB in druge vojne veterane, udeležence španske vojne, narodne
heroje in nosilce Partizanske spomenice 41, družinske člane padlih oziroma
umrlih borcev NOB, žrtve vojnega nasilja;
- osebe, ki jim je v pokojninsko dobo vštet čas neupravičenega kaznovanja
zaradi političnih razlogov oziroma neupravičenega odvzema prostosti;
- uživalce izjemnih pokojnin;
- uživalce državne pokojnine;
- uživalce varstvenega dodatka;
- uživalce oskrbnine;
- delavce ministrstva za notranje zadeve in zavodov za izvrševanje kazenskih
sankcij;
- uživalce administrativnih pokojnin po zakonih o notranjih zadevah, poslancih,
o vladi, o obrambi, o prekrških, o sodniški službi;
- uživalce vojaških pokojnin;
- uživalce akontacij pokojnin, ki bi jih bil dolžan izplačati nosilec
zavarovanja iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;
- uživalce dodatkov k pokojninam, ki jih izplačuje nosilec zavarovanja iz
katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;
- žrtve dachauskih procesov;
- upravičence do višjega zneska pokojnine na podlagi zakona o popravi krivic;
- izjemne pokojnine delavcev v premogovnikih in pri proizvodnji ter predelavi
azbesta;
- upokojene člane sklada obrtnikov, ki so pridobili pravice do skladove
pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe skladovega zavarovanja, pa
do 1. 1. 1983 - do zneska minimalne pokojnine;
- preživnine bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom;
- prispevek zavarovanca in delodajalca za delavce v invalidskih podjetjih;
- prispevek delodajalca za zavarovance, za katere ta prispevek plačuje
Republika Slovenija;
- kmete in člane kmečkih gospodinjstev, ki jim je bil prispevek zmanjšan ali
odpisan po zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani
prispevki štejejo za plačane;
- del pokojnine, ki je bila priznan ob upoštevanju obdobij iz 189.
člena tega zakona;
- del pokojnine, ki je bila priznana ob upoštevanju obdobij, prebitih v
invalidskih podjetjih, za katere po 226. členu tega zakona
niso bili plačani prispevki;
- del pokojnine, ki je priznan ob upoštevanju pokojninske dobe iz četrtega
odstavka iz 193.
člena [Lem72] in 201. člena tega
zakona;
- del pokojnine, ki je priznan ob upoštevanju 55. člena tega
zakona;
- del pokojnine iz 54. ter iz 56. člena tega zakona ter
- v drugih primerih, če tako določa zakon.
(2) Poračunavanje finančnih obveznosti med Republiko Slovenijo in zavodom ureja
poseben zakon.
233. člen
(Sofinanciranje iz državnega proračuna)
Republika Slovenija iz državnega proračuna oziroma iz drugih virov zagotavlja
sredstva za pokrivanje razlike med prihodki zavoda iz prispevkov in iz drugih
virov, ter odhodki zavoda.
234. člen
(Zagotavljanje likvidnosti zavoda)
Če zavodu primanjkuje likvidnih sredstev za izpolnitev obveznosti za izplačilo
pokojnin in drugih obveznosti ter za kritje morebitnega primanjkljaja med
prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu, mu Republika Slovenija iz
državnega proračuna zagotovi potrebna sredstva.
IV.
poglavje
Finančno poslovanje
235. člen
(Vodenje sredstev zavoda)
Zavod ima žiro račun, v okviru katerega se vodijo sredstva za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.
236. člen
(Finančni načrt zavoda)
(1) Zavod opredeljuje svoje finančno poslovanje s finančnim načrtom. Finančni
načrt se sestavlja in sprejema za vsako koledarsko leto oziroma za časovno
obdobje, za katero se sprejema državni proračun.
(2) V finančnem načrtu se opredelijo sredstva iz prispevkov in drugih virov ter
sredstva za zagotavljanje pravic in za izvajanje zavarovanja ter drugih
obveznosti.
(3) V finančnem načrtu se opredelijo sredstva, ki jih zagotavlja državni
proračun.
(4) Finančni načrt sprejme svet zavoda. Vlada Republike Slovenije da soglasje k
finančnemu načrtu.
(5) Državni zbor Republike Slovenije obravnava finančni načrt zavoda ob
obravnavi in sprejemanju državnega proračuna. V skladu s proračunskimi
izhodišči se finančni načrt zavoda lahko sprejme za več let, skladno s
predpisi, ki urejajo sprejemanje državnega proračuna.
237. člen
(Poročilo o poslovanju)
(1) Zavod pripravi letno poročilo o poslovanju v prejšnjem koledarskem letu in
ga do 31. maja tekočega leta predloži v obravnavo Državnemu zboru Republike
Slovenije.
(2) V poročilu iz prejšnjega odstavka morajo biti specificirani prihodki iz
prispevkov zavarovancev in delodajalcev, ki jih je zavod prejel v prejšnjem
koledarskem letu, in sicer kot:
- prispevki zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah;
- prispevki delodajalcev za zaposlene pri pravnih osebah, pri fizičnih osebah,
pri lastnikih kmetijskih zemljišč, za učence, ki so v učnem razmerju, za
zavarovalno dobo s povečanjem za zaposlene pri pravnih osebah, pavšalni
prispevki za posebne primere zavarovanja ter prispevki za posebne primere iz
drugih pravnih razmerij;
- prispevki samozaposlenih od in iz zavarovalne osnove, lastnikov kmetijskih
zemljišč ter za zavarovalno dobo s povečanjem;
- ostali prispevki, kot so zamudne obresti iz naslova prispevkov, pozneje
vplačani odloženi prispevki in prispevki iz preteklih let, prispevek
zavarovanca od nadomestil za porodniški dopust, zaradi bolezenske odsotnosti
nad 30 dni in za čas brezposelnosti.
(3) V poročilu iz prvega odstavka tega člena morajo biti navedeni tudi drugi
prihodki zavoda, kot so:
- povračila iz državnega proračuna za pokojnine in druge pravice, ki jih na
podlagi posebnih predpisov določene skupine oseb pridobivajo pod ugodnejšimi
pogoji in v višjih zneskih kot zavarovanci po splošnih predpisih,
- sofinanciranje iz državnega proračuna,
- prejeta sredstva iz drugih skladov socialnega zavarovanja in javnih skladov,
- drugi prihodki.
(4) V
poročilu iz prvega odstavka tega člena morajo biti specificirani tudi odhodki,
ki jih je zavod v prejšnjem koledarskem letu izplačal za naslednje namene:
- starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine, kmečke starostne
pokojnine in vojaške pokojnine,
- varstveni dodatki k starostnim, invalidskim, vdovskim in družinskim
pokojninam,
- transferji zavodovih pokojnin v tujino ter akontacije in dodatki k pokojninam
nosilcev zavarovanja iz drugih držav na območju nekdanje SFRJ,
- dodatki za pomoč in postrežbo, invalidnine in preživnine,
- dodatek za rekreacijo upokojencev ali enkratni letni dodatek,
- delna invalidska pokojnina, nadomestila za čas dela na drugem ustreznem
delovnem mestu, nadomestilo za invalidnost, nadomestilo za čas poklicne
rehabilitacije in začasno nadomestilo,
- nadomestilo za sofinanciranje zaposlovanja invalidov,
- obvezno zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic,
- stroški službe zavoda, dostave pokojnin po pošti, prijavno- odjavne službe,
stroški Davčne uprave Republike Slovenije in ostali stroški izvajanja zavarovanja.
(5) Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati tudi bilanco stanja
na dan 31.12. preteklega koledarskega leta.
V.
poglavje
Premoženje zavoda
238. člen
(Premoženje zavoda)
V premoženje zavoda se štejejo nepremičnine, stvarnopravne in obligacijskopravne
pravice, delnice ali lastniški deleži, denar in ostala sredstva, na katerih ima
zavod lastninsko pravico.
239. člen
(Nastopanje zavoda v pravnem prometu)
(1) Zavod ima pravico sklepati pogodbe v pravnem prometu in opravljati druge
posle z namenom povečanja svojega premoženja v skladu z zakonom in splošnim
aktom zavoda.
(2) Zavod ima v pravnem prometu neomejeno pravno in poslovno sposobnost ter
lahko v pravnem prometu pridobiva pravice in prevzema obveznosti.
(3) Za obveznosti, prevzete v pravnem prometu, zavod odgovarja s svojim
celotnim premoženjem.
(4) Zavod ima pravico ustanavljati gospodarske družbe, sklade in varstvene
delavnice (gospodarski subjekti za poklicno rehabilitacijo in preprečevanje
invalidnosti).
VI.
poglavje
Nepremičninski sklad
240. člen
(Status nepremičninskega sklada)
(1) Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pravna
oseba, ki je ustanovljena z namenom upravljanja nepremičnin in zagotavljanja
neprofitnih in varovanih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe.
(2) Osnovni kapital nepremičninskega sklada so:
- stanovanja, stanovanjske hiše in drugi objekti, zgrajeni s sredstvi nosilcev
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji,
- stanovanja, zgrajena namensko za upokojence, in stanovanja, zgrajena namensko
za potrebe borcev NOV,
- druge nepremičnine,
- kupnine iz prodaje stanovanj in stanovanjskih hiš na podlagi stanovanjskega
zakona.
(3) Nepremičninski sklad je pravna oseba, ki posluje kot družba z omejeno odgovornostjo
s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi s tem zakonom in zakonom
o gospodarskih družbah.
(4) Edini ustanovitelj in družbenik nepremičninskega sklada je Zavod.
(5) Firma nepremičninskega sklada je "Nepremičninski sklad pokojninskega
in invalidskega zavarovanja, d.o.o."
(6) Sedež nepremičninskega sklada je v Ljubljani.
(7) Nepremičninski sklad pokriva stroške poslovanja s prihodki od svojih naložb
in z drugimi sredstvi.
(8) Nepremičninski sklad ima statut, ki ga sprejme skupščina nepremičninskega
sklada.
(1) Vlada Republike Slovenije daje soglasje k:
- statutu nepremičninskega sklada;
- naložbeni politiki nepremičninskega sklada in finančnem načrtu;
- zaključnemu računu nepremičninskega sklada in poročilu o poslovanju in
- rezultatih dela nepremičninskega sklada;
- imenovanju in razrešitvi direktorja nepremičninskega sklada.
(2) Ministrstvo, pristojno za delo, je vabljeno na vse seje skupščine in
nadzornega sveta nepremičninskega sklada.
(3) Minister, pristojen za delo, zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme
skupščina ali nadzorni svet nepremičninskega sklada, če oceni, da ni zakonita
oziroma ni skladna s finančnim načrtom ali naložbeno politiko nepremičninskega
sklada in o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.
242. člen
(Organi nepremičninskega sklada)
(1) Organi nepremičninskega sklada so skupščina, nadzorni svet in direktor.
(2) Skupščina nepremičninskega sklada ima predsednika in štirinajst članov.
(3) Nadzorni svet ima pet članov.
(4) Nepremičninski sklad zastopa in njegovo poslovanje vodi direktor, ki ga na
podlagi javnega razpisa imenuje skupščina nepremičninskega sklada.
(5) Skupščino nepremičninskega sklada imenuje Vlada Republike Slovenije za
mandatno obdobje štirih let. Polovica članov skupščine nepremičninskega sklada
se imenuje izmed predstavnikov upokojenskih organizacij. Skupščina
nepremičninskega sklada imenuje nadzorni svet.
VII.
poglavje
Kapitalski sklad
243. člen
(Status kapitalskega sklada)
(1) Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pravna oseba,
ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti po tem zakonu (v nadaljnjem
besedilu: kapitalski sklad).
(2) Kapitalski sklad je delniška družba.
(3) Za kapitalski sklad se uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah o
delniški družbi, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno.
(4) Edini ustanovitelj kapitalskega sklada je Republika Slovenija.
(5) Firma kapitalskega sklada je "Kapitalski sklad pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, d.d.".
(6) Sedež kapitalskega sklada je v Ljubljani.
(7) Kapitalski sklad pokriva stroške poslovanja s prihodki od svojih naložb ter
z drugimi prihodki.
244. člen
(Dejavnost kapitalskega sklada)
Kapitalski sklad opravlja naslednje dejavnosti:
- upravljanje in razpolaganje z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi,
pridobljenimi v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij,
- upravljanje Prvega pokojninskega sklada v skladu z zakonom, ki ureja Prvi
pokojninski sklad,
- upravljanje sklada obveznega dodatnega zavarovanja v skladu s tem zakonom,
- upravljanje vzajemnih pokojninskih skladov po tem zakonu.
245. člen
(Sredstva kapitalskega sklada)
(1) Prihodki kapitalskega sklada so obresti, dividende in drugi prihodki, ki
izvirajo iz naložb ter poslovanja kapitalskega sklada.
(2) Pri opravljanju dejavnosti iz prve alinee prejšnjega člena kapitalski sklad
nalaga sredstva v skladu s predpisi o naložbah investicijskih skladov, ki se
nanašajo na pooblaščene investicijske družbe, pri čemer ima lahko do 10% vseh
naložb v obliki nepremičnin.
246. člen
(Organi kapitalskega sklada)
(1) Organi kapitalskega sklada so skupščina, nadzorni svet in uprava.
(2) Skupščina kapitalskega sklada ima petnajst članov.
(3) Nadzorni svet ima devet članov.
(4) Skupščino kapitalskega sklada in nadzorni svet kapitalskega sklada imenuje
Vlada Republike Slovenije.
247. člen
(Uprava Kapitalskega sklada)
(1) Uprava kapitalskega sklada šteje tri člane.
(2) Najmanj en član uprave mora imeti ustrezna strokovna znanja in izkušnje,
potrebne za opravljanje nalog upravljanja pokojninskih skladov.
(3) Predsednika in člane uprave imenuje skupščina kapitalskega sklada.
248. člen
(Statut kapitalskega sklada)
(1) Statut kapitalskega sklada mora poleg obveznih sestavin, določenih z zakonom
o gospodarskih družbah, določati še:
- pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki kandidira za opravljanje funkcije
predsednika oziroma člana uprave,
- pristojnosti predsednika in članov uprave ter način zastopanja kapitalskega
sklada,
- delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
- način določanja naložbene politike sklada.
(2) K statutu kapitalskega sklada mora dati soglasje Vlada Republike Slovenije.
DEVETI
DEL
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC
I. poglavje
Splošne določbe
249. člen
(Subsidiarna uporaba splošnih določb o upravnem postopku)
Za odločanje o pravicah iz obveznega zavarovanja se uporabljajo določbe zakona
o splošnem upravnem postopku, če s tem zakonom ni drugače določeno.
250. člen
(Uveljavljanje pravic)
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja lahko uveljavi pri zavodu oseba, ki je
bila zavarovana pri zavodu, in to tudi tedaj, ko gre za pravice na podlagi
mednarodnih sporazumov.
(2) Pravice za primer invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu se
uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec v času poškodbe zavarovan pri
tem zavodu.
(3)
Pravice za primer invalidnosti ali smrti zaradi poklicne bolezni se
uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec zavarovan pri zavodu v času
obolenja, oziroma če v tem času ni bil zavarovan, vendar je bil nazadnje
zavarovan pri zavodu.
(4) Pokojninska doba in plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in
odmero pravice, se ugotavljajo po določbah tega zakona.
(1) Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima zavarovanec pravico do pritožbe.
(2) V postopku za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti ima pravico do
pritožbe tudi delodajalec.
(1) Sodno varstvo pravic se zagotavlja pred pristojnim sodiščem, ki ga določa
zakon.
(2) Sodno varstvo lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe,
izdane na drugi stopnji.
(3) Sodno varstvo lahko uveljavi tudi delodajalec, če je z dokončno odločbo
zavoda odločeno o pravici zavarovanca na podlagi invalidnosti.
(4) (Opomba: četrti odstavek je prenehal veljati - glej ZDSS-1.)
253. člen
(Pristojnost za odločanje o pravicah iz zavarovanja)
(1) O pravicah iz zavarovanja odločajo:
- na prvi stopnji - enota zavoda, na območju katere je bila oseba, ki
uveljavlja pravico oziroma, od katere se izvaja pravica, nazadnje zavarovana (v
nadaljevanju: območna enota zavoda);
- na drugi stopnji - posebna enota na sedežu zavoda (v nadaljevanju: enota na
sedežu zavoda).
(2) O pravicah iz obveznega zavarovanja, ki se uveljavljajo z uporabo
mednarodnih sporazumov in o transferju pokojnin odloča:
- na prvi stopnji – območna enota zavoda;
- na drugi stopnji – enota na sedežu zavoda.
(3) Odločbe iz prvega in drugega odstavka tega člena izdaja predstojnik
pristojne enote zavoda.
(1) Odločba prve stopnje, s katero je osebi priznana pravica po tem zakonu, se
predloži v revizijo organu druge stopnje.
(2) Revizija se opravi po uradni dolžnosti.
(3) Revizija ne odloži izvršitve odločbe.
(4) Če je zoper odločbo območne enote zavoda vložena pritožba, se odloči o
reviziji in pritožbi z isto odločbo.
(5) Odločbe, s katero je bila priznana pravica do pokojnine po mednarodnem
sporazumu, ni potrebno predložiti v revizijo.
(1) Če revizija odločbe, ki je postala dokončna, ker zoper njo ni bila vložena
pritožba, ni opravljena v treh mesecih od dneva, ko preteče rok za pritožbo, se
šteje, da je revizija opravljena in da je odločba potrjena.
(2) V reviziji se lahko odločba prve stopnje potrdi, spremeni, odpravi ali
razveljavi.
(3) Odločba o pravici iz obveznega zavarovanja, izdana v revizijskem postopku,
učinkuje s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji revizijske odločbe.
(4) Območna enota zavoda, katere odločba je bila v reviziji odpravljena ali
razveljavljena, izda novo odločbo prve stopnje čimprej, najpozneje pa v 30 dneh
od prejema odločbe o reviziji.
(5) Novo odločbo prve stopnje je potrebno predložiti v revizijo; v njej se
preizkusi, ali je nova odločba popravljena v skladu z razlogi, zaradi katerih
je bila prejšnja odločba odpravljena ali razveljavljena.
256. člen
(Revizija v postopkih iz invalidskega zavarovanja)
(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena se v postopkih uveljavljanja pravic iz
invalidskega zavarovanja v revizijo predloži pozitivno mnenje invalidske
komisije prve stopnje. Revizijo opravi invalidska komisija druge stopnje.
(2) V reviziji lahko invalidska komisija izvedensko mnenje potrdi, spremeni ali
vrne v ponovno obravnavo invalidski komisiji prve stopnje.
257. člen
(Sodno varstvo v postopku revizije)
(1) Zoper odločbo izdano v reviziji, s katero je spremenjena odločba prve
stopnje, je zagotovljeno sodno varstvo.
(2) Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, s katero je bila v reviziji odločba
prve stopnje odpravljena ali razveljavljena.
(3) Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, če je bila
z njo hkrati v reviziji odpravljena ali razveljavljena odločba, izdana na prvi
stopnji.
258. člen
(Ugotavljanje lastnosti zavarovanca)
(1) Lastnost zavarovanca iz obveznega zavarovanja se ugotavlja na podlagi
predpisov o matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic iz
pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) Za zavarovance za posebne primere zavarovanja iz 26.,
27., 28. in 29. člena tega zakona se lastnost zavarovanca ugotavlja takrat, ko
nastane zavarovalni primer, na podlagi katerega pridobijo pravice iz obveznega
zavarovanja.
II.
poglavje
Uveljavljanje pravic iz zavarovanja
259. člen
(Pričetek postopka za uveljavljanje pravic)
(1) Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja se začne na
zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do vdovske ali družinske
pokojnine pa na zahtevo vdove ali vdovca oziroma družinskega člana ali
zakonitega zastopnika.
(2) Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se začne tudi
na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika. Če je
uveden postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja na predlog
zdravnika ali imenovanega zdravnika, pa umakneta predlog, ni mogoče ustaviti
postopka, če se zavarovanec z ustavitvijo ne strinja in zahteva, da se postopek
nadaljuje. Če je bil postopek uveden na predlog zdravnika ali imenovanega
zdravnika, zavarovanec ali njegov zakoniti zastopnik ne moreta predlagati umika
predloga.
(3) Postopek je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice.
(4) Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je uveden, ko
zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko
dokumentacijo o zavarovančevem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni
zmožnosti.
(5) Zahteva za uvedbo postopka za uveljavljanje ali varstvo pravic se poda s
pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda. Če je za
odločitev o zahtevku pristojna enota v drugem kraju, se zahtevek oziroma vloga
takoj odstopi krajevno pristojni enoti.
259.a člen
(Trajanje postopka)
(1) Če je za ugotovitev pravic iz invalidskega zavarovanja potrebno izvedensko
mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v šestih mesecih
od dneva uvedbe postopka.
(2) V roku, določenem v prejšnjem odstavku, se izda tudi odločbo o pravicah iz
pokojninskega in invalidskega zavarovanja z uporabo mednarodnih sporazumov.
(1) Kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine, ni pa
mogoče določiti njene višine ali ni mogoče takoj končati postopka zaradi
kakšnega predhodnega vprašanja, se začasno izplačuje akontacija, ki se določi
po zbranih podatkih. Akontacija se izplačuje na podlagi naloga, ki ga izda
pooblaščeni delavec zavoda. Kopija naloga se izroči zavarovancu.
(2) Akontacije iz prejšnjega odstavka se usklajujejo pod enakimi pogoji kot
pokojnine.
(1) Kadar je za ugotovitev pravic iz zavarovanja, ki jih uveljavljajo
zavarovanci in njihovi družinski člani, potrebno izvedensko mnenje, dajejo
izvedenska mnenja o invalidnosti, telesni okvari, potrebi po stalni pomoči in postrežbi
ter o nezmožnosti za delo oziroma nezmožnosti za delo vdove ali vdovca oziroma
drugih zavarovančevih družinskih članov, izvedenski organi zavoda.
(2) Izvedenski organi zavoda dajejo izvedenska mnenja tudi na zahtevo tujih
nosilcev zavarovanja in drugih organov, skupnosti in oseb, če tako določajo
mednarodni sporazumi.
(3) Izvedenski organi zavoda so invalidske komisije, zdravniki posamezniki in
druge strokovne institucije, ki jih imenuje pristojni organ zavoda.
(4) V primerih, ko se ugotavlja invalidnost, poda izvedensko mnenje invalidska
komisija v sestavi dveh članov - zdravnikov in enega člana - strokovnjaka s
področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstva pri delu,
organizacije dela, industrijske psihologije ali tehnologije oziroma drugega
ustreznega področja. V postopku in pred izdajo izvedenskega mnenja ima v teh
primerih pravico in dolžnost sodelovati tudi predstavnik delodajalca.
(5) Če se v postopku ugotavljanja invalidnosti ugotovi, da je pri zavarovancu
podana invalidnost II. kategorije, poda invalidska komisija izvedensko mnenje o
obliki poklicne rehabilitacije na podlagi mnenja strokovne institucije s
področja medicine dela oziroma poklicne rehabilitacije.
(6) V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja sodelujejo izvedenski organi
zavoda z zavarovančevim osebnim zdravnikom, službo medicine dela,
specialistično službo oziroma z zavodi za usposabljanje invalidnih oseb in z
delodajalci.
(7) Zavod določi organizacijo in način delovanja invalidskih komisij ter drugih
izvedenskih organov s splošnim aktom. S tem aktom se določi tudi seznam obvezne
medicinske in delovne dokumentacije, ki je potrebna za podajo izvedenskega
mnenja ter kriterije za ocenjevanje invalidnosti.
262. člen
(Izvršljivost odločb)
(1) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, s katero je odločeno o pravicah iz
obveznega zavarovanja, razen če ni z zakonom drugače določeno.
(2) Odločba, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III.
kategorije, se izvrši, ko postane dokončna v upravnem postopku.
(3) Odločba o pravici do invalidske pokojnine postane izvršljiva z dnem, ko
postane pravnomočna.
(4) Odločbe o pravicah iz obveznega zavarovanja izvrši zavod, razen v primerih,
ko je z zakonom določeno, da jih v določenem delu izvrši delodajalec ali zavod
za zaposlovanje.
263. člen
(Učinek obnove postopka)
Odločba, izdana v obnovi postopka, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po
dani zahtevi oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je
bil postopek uveden po uradni dolžnosti.
(1) Stroške postopka uveljavljanja in varstva pravic iz obveznega zavarovanja,
kot so potni stroški in nadomestilo izgubljenega zaslužka izvedencev, ki jih
imenuje pristojni organ zavoda, krije zavod.
(2) Za zahtevke, odločbe, pritožbe in druge vloge v postopku za
uveljavljanje in varstvo pravic iz obveznega zavarovanja se ne plačujejo takse.
DESETI DEL
ORGANIZIRANOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
I. poglavje
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
265. člen
(Organizacija zavoda)
Zavod je organiziran tako, da zagotavlja učinkovito upravljanje s sredstvi in
izvajanje:
- zavarovanja za primer starosti, smrti in drugih pravic iz obveznega
pokojninskega zavarovanja,
- zavarovanja za primer invalidnosti, telesne okvare, potrebe po stalni pomoči
in postrežbi in drugih pravic iz invalidskega zavarovanja ter,
- zavarovanja za odpravnino, oskrbnino in pravico do dodatka za rekreacijo ali
enkratnega letnega dodatka.
(1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavlja 27 članov, od tega:
- 10 članov imenuje Vlada Republike Slovenije;
- 6 članov imenujejo sindikati, reprezentativni za območje države, od tega
lahko imenujejo zveze ali konfederacije, ki so po registru reprezentativnih
sindikatov reprezentativne za območje države, najmanj enega predstavnika;
- 4 člane imenujejo delodajalska združenja na ravni države;
- 5 članov imenujejo zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni države;
- 1 člana imenuje organizacije delovnih invalidov na ravni države;
- 1 člana izvolijo delavci zavoda.
(2) Svet zavoda izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika
predsednika.
(3) Mandat članov sveta zavoda, predsednika in namestnika predsednika traja
štiri leta.
(4) Svet zavoda opravlja naslednje naloge:
- sprejema kriterije za določitev različnih prispevnih stopenj prispevka za
primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni;
- sprejema kriterije za odpis, delni odpis ter obročno plačevanje prispevkov;
- spremlja gmotni položaj upokojencev in delovnih invalidov;
- odloča o uskladitvah pokojnin in drugih pravic iz tega zakona;
- odloča o višini letnega dodatka;
- sprejema programe dejavnosti, finančni načrt, zaključni račun ter poslovna
poročila zavoda;
- določa način uporabe sredstev za pokojninsko zavarovanje;
- določa način uporabe sredstev za invalidsko zavarovanje;
- odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga ter možnosti za
poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
- imenuje in razrešuje generalnega direktorja zavoda;
- sprejema statut zavoda, splošne akte za izvajanje zavarovanja in druge
splošne akte zavoda.
(5) Svet zavoda sprejema izvršilne akte, s katerimi ureja vprašanja obveznega
zavarovanja iz tega zakona, za katera ni izrecno določena pristojnost državnih
organov.
(6) Izvršilni akti iz prejšnjega odstavka se začnejo uporabljati, ko k njim da
soglasje minister, pristojen za delo.
268. člen
(Generalni direktor)
(1) Poslovodni organ zavoda je generalni direktor zavoda.
(2) Generalni direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda,
predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda.
(3) Generalnega direktorja zavoda imenuje svet zavoda. K imenovanju direktorja
zavoda daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
(1) Zavod ima statut.
(2) Statut zavoda določa način imenovanja in izvolitve članov sveta zavoda,
njegovega predsednika in namestnika, konstituiranje, pristojnosti, organizacijo
in način njegovega delovanja, organizacijo službe zavoda in položaj delavcev
zavoda, njihova delovna razmerja in materialni položaj ter druga vprašanja.
(3) K statutu zavoda daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
(4) Statut in splošni akti zavoda za izvajanje zavarovanja se objavljajo v
Uradnem listu Republike Slovenije.
II.
poglavje
Nadzor
270. člen
(Nadzor)
(1) Nadzor nad zakonitostjo delovanja zavoda ter namembnostjo rabe sredstev
izvaja minister, pristojen za delo. Če se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti,
izda minister, pristojen za delo, odločbo, s katero določi ukrepe in roke za
odpravo nepravilnosti.
(2) Ministrstvo, pristojno za delo, je vabljeno na vse seje sveta zavoda.
(3) Minister, pristojen za delo, zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme svet
zavoda, če oceni, da ni zakonita oziroma ni skladna s finančnim načrtom zavoda,
državnim proračunom in o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.
(4) Zavod izvaja interni strokovni nadzor.
ENAJSTI
DEL
POVRNITEV POVZROČENE ŠKODE
IN NEUPRAVIČENO PRIDOBLJENIH SREDSTEV
271. člen
(Odgovornost posameznika za škodo zavodu)
(1) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz
velike malomarnosti povzročil invalidnost, telesno okvaro, potrebo po tuji
pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca.
(2) Za
škodo, ki jo povzroči v primerih iz prejšnjega odstavka delavec pri delu ali v
zvezi z delom, je odgovoren delodajalec.
(3) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode iz prejšnjega odstavka tudi
neposredno od osebe, ki je povzročila invalidnost, telesno okvaro, potrebo po
tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca s kaznivim dejanjem.
(4) Zavod določi najnižji in najvišji znesek odškodnine, ki jo lahko zahteva od
fizične osebe iz prejšnjih odstavkov.
272. člen
(Odgovornost delodajalca za škodo zavodu)
(1) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je
zavarovančeva invalidnost, telesna okvara, potreba po tuji pomoči in postrežbi
ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje
pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.
(2) Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca tudi,
če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez
predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za
opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo.
(3) Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca, če
je škoda nastala zato, ker mu delodajalec ni dal podatkov oziroma je dal
neresnične podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pridobitev, odmera ali
izguba pravice.
273. člen
(Izključitev kritja zavarovanega primera)
(1) V primerih iz prejšnjih dveh členov se šteje, da je imel zavod škodo, ne
glede na to, da je zavarovani primer pokrit z zavarovanjem po tem zakonu.
(2) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovanca, ki je sam dolžan
dajati podatke v zvezi z zavarovanjem, če je škoda nastala zato, ker ni dal
podatkov ali je dal neresnične podatke.
(3) Za povrnitev povzročene škode je solidarno odgovorna tudi oseba, ki je kot
priča s pravnomočno sodbo obsojena za kaznivo dejanje krive izpovedbe, če je
bilo na podlagi takšne izpovedbe komu priznano neko obdobje v pokojninsko dobo
in je bila na podlagi tako priznanega obdobja uveljavljena pokojnina, do katere
tisti, ki jo je dobil, ni imel pravice, ali je bila uveljavljena večja
pokojnina od tiste, do katere je imel pravico.
274. člen
(Ugotavljanje odškodnine)
(1) Pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode, povzročene zavodu, se
uporabljajo določbe zakona o obligacijskih razmerjih, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
(2) Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primerih iz 271.
do 273. člena tega zakona, obsega nastale stroške in celotne zneske pokojnine
oziroma drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod.
(3) Če pomeni povzročena škoda obveznost zavoda za izplačevanje pokojnine ali
drugih dolgoročnih dajatev, lahko zavod zahteva odškodnino v skupnem znesku. Ta
znesek se odmeri tako, da ustreza priznani pokojnini oziroma drugi dajatvi in
povprečnemu trajanju uživanja pokojnine oziroma druge dajatve, ne glede na
starost uživalca.
(4) Pri ugotavljanju višine odškodnine po prejšnjih dveh odstavkih se upošteva
dopolnjena pokojninska doba zavarovanca.
(5) Če zavod ugotovi, da je nastala škoda, zahteva od zavarovanca ali
delodajalca, da jo povrne v določenem roku. Če škoda ni povrnjena v določenem
roku, uveljavlja zavod odškodninski zahtevek pred pristojnim sodiščem.
275. člen
(Povrnitev preplačil)
(1) Oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni
imela pravice, mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona o
obligacijskih razmerjih.
(2) Zavod preveč izplačani znesek iz prejšnjega odstavka pobota s pokojninskimi
prejemki upravičenca.
(3) Zavod izda odločbo o ugotovitvi preplačila, v kateri je določen znesek
preplačila in način, po katerem mu bo preplačilo povrnjeno.
(4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.
(5) V primeru, ko oseba uživa pokojnino ali kakšno drugo pravico iz obveznega
zavarovanja, lahko zavod odloči, da se preplačilo povrne v obrokih, ki se
odtegujejo od navedenih prejemkov.
276. člen
(Odškodninska odgovornost zavoda)
(1) Zavod odgovarja za škodo, ki jo povzroči zavarovancu pri opravljanju ali v
zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, v skladu z določbami zakona o
obligacijskih razmerjih.
(2) Če je zavod dolžan denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za
nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi
sodišča, pa do izdaje ustrezne odločbe na prvi stopnji ni prišlo zaradi
ravnanja zavarovanca oziroma vlagatelja, delodajalca oziroma druge osebe, se
upravičencu izplača v breme zavoda odškodnina v višini obračunanih zamudnih
obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil izplačan, pa do izvršitve odločbe.
(3) Če je vzrok za izdajo neustrezne oziroma nepravočasne odločbe sporen, ima
zavod pravico terjati izplačano odškodnino zaradi plačila zamudnih obresti od
odgovornih oseb.
(4) Zavod je dolžan odškodnino iz drugega odstavka tega člena izplačati v 60
dneh po plačilu denarnih dajatev.
(1) Če zavod ne izplača priznanih pokojninskih prejemkov v roku 60 dni od
dneva, ko je postala odločba o priznanju pravice izvršljiva, je dolžan
izplačati prejemniku zamudne obresti na zapadle prejemke ali ga v istem roku
pozvati, da sporoči potrebne podatke oziroma da prejemke dvigne na blagajni
zavoda.
(2) Zamudne obresti se odmerijo po zakonu od naslednjega dne po izteku roka iz
prejšnjega odstavka.
DVANAJSTI
DEL
DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
I. poglavje
Splošna določba
278. člen
(Pojem dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) S tem zakonom se urejajo tiste oblike obveznega in prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, ki sodijo skladno z določbo druge alinee 1. člena [Lem73] tega zakona v sistem pokojninskega in
invalidskega zavarovanja.
(2) Ta zakon ne ureja tistih pokojninskih zavarovanj, ki so jih do uveljavitve
tega zakona pod nazivom "pokojninska zavarovanja" izvajale
zavarovalnice in sodijo skladno z določbami odredbe o uvrščanju posameznih
zavarovalnih vrst v zavarovalne skupine in zavarovalne razrede (Uradni list RS,
št. 5/95) med življenjska zavarovanja.
II.
poglavje
Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje
1. Splošne določbe
279. člen
(Pojem obveznega dodatnega zavarovanja)
Obvezno dodatno zavarovanje po tem zakonu je zbiranje prispevkov delodajalcev
zato, da bi se iz zbranih sredstev zagotavljale pravice do poklicne pokojnine oziroma
druge pravice, ki bi jih poleg pravic iz obveznega zavarovanja uživali
zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in
zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno
poklicno opravljati.
280. člen
(Krog zavarovancev obveznega dodatnega zavarovanja)
(1) V obvezno dodatno zavarovanje se pod pogoji, določenimi s tem zakonom,
vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela,
in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno
poklicno opravljati.
(2) Delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v obvezno dodatno
zavarovanje zaradi težavnosti ali škodljivosti dela, je možno določiti v
primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
- da obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na
zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu, da so bili
uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, in
drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;
- da opravljajo delavci dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah neposredno
ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;
- da se opravlja delo v okoliščinah iz prejšnjih dveh alinei polni delovni čas,
pri tem pa se za polni delovni čas šteje tudi delovni čas, krajši kot polni
delovni čas, določen z zakonom in kolektivnimi pogodbami, če je tako določeno
zaradi posebnih delovnih pogojev.
(3) Seznam delovnih mest iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za
delo, s soglasjem reprezentativnih sindikatov in združenj delodajalcev.
281. člen
(Prispevki za obvezno dodatno zavarovanje)
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov za obvezno dodatno zavarovanje so
delodajalci.
(2) Prispevki za obvezno dodatno zavarovanje imajo enak davčni status kot
prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
282. člen
(Postopek za vključitev v obvezno dodatno zavarovanje)
(1) Delovna mesta, za katera so delodajalci dolžni plačevati prispevke za
obvezno dodatno zavarovanje, so vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi tega
zakona štela zavarovalna doba s povečanjem.
(2) Posebna komisija lahko na podlagi meril in kriterijev, ki jih določi Vlada
Republike Slovenije, poleg delovnih mest iz prejšnjega odstavka, določi tudi
druga delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko
zavarovanje, oziroma ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji iz 280.
člena tega zakona.
(3) Z zakonom se lahko poleg delovnih mest iz prejšnjega odstavka tega člena
določijo nova delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v obvezno
dodatno zavarovanje v primerih, ko je uspešno opravljanje dejavnosti omejeno z
določeno starostjo, ker gre za dela v tistih poklicih, v katerih fiziološke
funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da
delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti po
dopolnitvi določene starosti.
(4) Posebno komisijo za ugotavljanje obveznosti dodatnega pokojninskega zavarovanja
iz drugega odstavka tega člena imenuje minister, pristojen za delo.
283. člen
(Pravice iz obveznega dodatnega zavarovanja)
(1) Na podlagi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pripada
zavarovancem pravica do poklicne pokojnine. Zavarovancem se čas obveznega
dodatnega zavarovanja upošteva kot dodana doba za pridobitev pravic iz
obveznega zavarovanja skladno s četrtim odstavkom 193. člena[Lem74] tega zakona.
(2) Kriteriji za določanje višine in oblike poklicne pokojnine se določijo s
pokojninskim načrtom.
(3) Pravice iz obveznega dodatnega zavarovanja se izplačujejo v obliki:
- poklicne pokojnine, ki se izplačuje uživalcu poklicne pokojnine v mesečnih
zneskih od pridobitve poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev
pokojnine v obveznem zavarovanju;
- znižane poklicne pokojnine, ki se izplačuje v mesečnih zneskih od upokojitve
v obveznem zavarovanju do zavarovančeve smrti.
(4) Uživalec poklicne pokojnine se lahko ob pridobitvi pravice do poklicne
pokojnine v skladu s pokojninskim načrtom odloči tudi za drugačno obliko
izplačila poklicne pokojnine. V primeru, da bo odložil začetek uživanja
poklicne pokojnine, mu delodajalec ni več dolžan plačevati prispevkov za
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(5) Uživalec poklicne pokojnine je v času od poklicne upokojitve do upokojitve
v obveznem zavarovanju zdravstveno zavarovan in se mu od mesečnega zneska
poklicne pokojnine obračunavajo prispevki v skladu z zakonom, ki ureja plačilo
prispevkov za socialno varnost.
(6) Zavarovanec, ki se invalidsko upokoji, ima pravico do izplačila odkupne
vrednosti enot premoženja na osebnem računu, izračunane na način, določen v
tretjem odstavku 320.
člena [Lem75] tega zakona.
(7) V
primeru smrti zavarovanca v času do poklicne upokojitve, se izplača dedičem
odkupna vrednost enot premoženja na osebnem računu umrlega zavarovanca,
izračunana na način, določen v tretjem odstavku 320. člena [Lem76] tega zakona.
284. člen
(Pokojninski načrt obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) Pokojninski načrt obveznega dodatnega zavarovanja mora vsebovati poleg
postavk iz prejšnjega člena tega zakona tudi:
- način izračuna poklicne pokojnine,
- minimalni zajamčeni donos na vplačane prispevke,
- pogoje za pridobitev poklicne pokojnine,
- oblike izplačila poklicne pokojnine,
- investicijsko strategijo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja,
- višino prispevkov za posamezna delovna mesta.
(2) Pogoji za pridobitev poklicne pokojnine ne smejo biti določeni različno
glede na spol zavarovanca.
(3) Pokojninski načrt obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja aktuarsko
potrdi Urad za zavarovalni nadzor pri ministrstvu za finance, sprejme pa ga
minister, pristojen za delo.
(4) Za pravice, določene v pokojninskem načrtu obveznega pokojninskega
zavarovanja, jamči država.
2.
Upravljanje sklada
285. člen
(Sklad obveznega dodatnega zavarovanja)
(1) Obvezno dodatno zavarovanje izvaja sklad obveznega dodatnega zavarovanja (v
nadaljevanju: sklad), ki se oblikuje z dnem uveljavitve tega zakona kot
vzajemni pokojninski sklad.
(2) Sklad je premoženje, ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačilom
premij obveznega dodatnega zavarovanja oziroma ustvarjenimi z upravljanjem s
temi sredstvi, in je namenjeno izključno kritju obveznosti do zavarovancev
obveznega dodatnega zavarovanja.
(3) Sklad je v lasti zavarovancev obveznega dodatnega zavarovanja, članov
sklada.
(4) Za potrebe izvajanja dodatnega obveznega zavarovanja sklad vzpostavi in
obdeluje naslednje evidence:
- evidenco zavarovancev,
- evidenco zavezancev za plačilo prispevkov.
(5) Evidenca zavarovancev vsebuje:
- osebne podatke: ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko
občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov stalnega ali začasnega
prebivališča, državljanstvo;
- davčno številko;
- podatke o zaposlitvi: podjetje, delovno mesto, plača;
- podatke o pokojninski dobi;
- številko dokumenta o sklenitvi zavarovanja.
(6) Evidenca zavezancev za plačilo prispevkov vsebuje:
- ime in sedež;
- registrsko številko;
- davčno številko.
(7) Osebni podatki se zbirajo praviloma neposredno od posameznika, na katerega
se nanašajo, podatki, ki se nanašajo na delovno razmerje, se zbirajo na podlagi
podatkov delodajalcev, podatki o pokojninski dobi se črpajo iz matične evidence
pri zavodu, podatki o pravilnosti obračunanih prispevkov se pridobijo iz davčne
evidence.
(8) Podatki se hranijo 10 let po zadnjem izplačilu poklicne pokojnine oziroma
odkupne vrednosti enot premoženja.
286. člen
(Upravljavec sklada)
(1) Sklad obveznega dodatnega zavarovanja v svojem imenu in za račun
zavarovancev in drugih upravičencev upravlja kapitalski sklad ločeno od drugega
premoženja kapitalskega sklada.
(2) Posli upravljanja sklada obsegajo:
- zbiranje premij obveznega dodatnega zavarovanja in vodenje osebnih računov
zavarovancev - članov sklada,
- upravljanje s premoženjem sklada,
- izplačevanje poklicnih pokojnin oziroma odkup pokojninske rente.
(3) Kapitalski sklad lahko posle iz druge alinee prejšnjega odstavka s pogodbo
prenese na družbo za upravljanje, ki ima dovoljenje za upravljanje
investicijskih skladov v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in
družbe za upravljanje.
287. člen
(Stroški upravljanja sklada)
(1) Kapitalski sklad je upravičen do povračila vstopnih in izstopnih stroškov
kakor tudi do letne provizije za upravljanje sklada.
(2) Za obračunavanje stroškov in provizije iz prejšnjega odstavka se smiselno
uporablja določba 318. člena tega zakona.
288. člen
(Obveščanje in poslovanje sklada)
(1) Delodajalec je dolžan obveščati sklad o vsaki novi zaposlitvi in
prerazporeditvi delavca na delovno mesto, za katero je dolžan skleniti obvezno
dodatno pokojninsko zavarovanje po tem zakonu. V primeru, da je bil sklad o tem
obveščen z zamudo, je delodajalec dolžan poravnati zaostale premije skupaj z
zamudnimi obrestmi od dneva razporeditve delavca.
(2) Za namen določitve poklicne pokojnine in znižane poklicne pokojnine je
zavod dolžan skladu pravočasno posredovati podatke o datumu pridobitve pravice
do starostne upokojitve ter druge podatke, ki vplivajo na pridobitev in
uživanje poklicne pokojnine.
(3) Za poslovanje sklada se smiselno uporabljajo določbe 319.
člena in členov od 321. do 327. člena tega zakona.
289. člen
(Nadzor nad poslovanjem sklada)
(1) Nadzor nad poslovanjem sklada izvaja minister, pristojen za delo.
(2) Pravilnost izvajanja naložb in pravilnost vrednotenja naložb nadzoruje in
preverja agencija za trg vrednostnih papirjev.
(3) Pravilnost poslovanja sklada z vidika davčnih predpisov na področju
dodatnega pokojninskega zavarovanja nadzoruje Davčna uprava Republike
Slovenije.
290. člen
(Poslovna poročila sklada)
Za poslovna poročila sklada se uporabljajo določbe tega zakona o poslovnem
poročilu in računovodskih izkazih vzajemnega pokojninskega sklada
prostovoljnega dodatnega zavarovanja.
291. člen
(Drugi nosilci obveznega dodatnega zavarovanja)
(1) Obvezno dodatno zavarovanje po tem zakonu lahko izvaja tudi pokojninska
družba, ustanovljena v skladu s tem zakonom, ki pridobi soglasje Vlade
Republike Slovenije.
(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka omogoča uveljavitev davčnih olajšav za
obvezna dodatna pokojninska zavarovanja po tem zakonu.
(3) Prošnji za izdajo soglasja je potrebno priložiti:
- statut pokojninske družbe;
- potrjen pokojninski načrt obveznega dodatnega zavarovanja iz 284.
člena tega zakona,
- pisna soglasja delodajalcev, ki bodo plačevali prispevke za obvezno dodatno
zavarovanje za najmanj 5000 zavarovancev;
- pisno soglasje reprezentativnih sindikatov v dejavnostih, v katerih so
delovna mesta zavarovancev iz prejšnje alinee;
- poslovni načrt sklada vključno s projekcijo poslovanja sklada za triletno
obdobje,
- imena članov uprave in nadzornega sveta pokojninske družbe,
- imena fizičnih oseb, ki bodo poleg uprave vodile pokojninske družbe,
- dokumentacijo, iz katere je razvidno, da bo pokojninska družba kadrovsko,
tehnično in organizacijsko sposobna opravljati posle obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja,
- pogodbo z družbo za upravljanje v primerih, ko pokojninska družba ne bo sama
upravljala s sredstvi za obvezno dodatno zavarovanje.
III.
poglavje
Prostovoljno dodatno zavarovanje
1. Splošne določbe
292. člen
(Področje urejanja)
(1) V tem poglavju se urejajo tiste oblike prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, pri katerih zavarovanci, vključeni v to obliko
zavarovanja, in delodajalci, ki v korist zavarovancev, vključenih v
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, plačujejo premijo prostovoljnega
dodatnega zavarovanja, pridobijo davčne olajšave po tem zakonu.
(2) V tem poglavju se določajo tudi pogoji za ustanovitev pokojninskih skladov,
ureja način njihovega poslovanja ter upravljanje s temi skladi.
(3) Členi od 295 do 301 ter določbe prvega, tretjega in
četrtega odstavka 377.
člena [Lem77] tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi
za sklad obrtnikov.
(1) Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja po tem zakonu
zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to
obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v
drugih primerih, določenih v pokojninskem načrtu, zagotovijo dodatne pokojnine
ali druge v tem zakonu določene pravice (v nadaljevanju: prostovoljno dodatno
zavarovanje).
(2) Individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v
katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik iz 294.
člena tega zakona (v nadaljevanju: individualno zavarovanje).
(3) Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v
katerega se vključijo posamezniki iz 294. člena tega zakona
preko delodajalca, ki v celoti ali delno financira pokojninski načrt (v
nadaljevanju: kolektivno zavarovanje). V kolektivno zavarovanje se ne more
vključiti posameznik, samozaposlena oseba in posameznik, ki je pretežni lastnik
podjetja, zavoda ali zadruge, v kateri je zaposlen. Za pretežnega lastnika
podjetja, zavoda ali zadruge se šteje oseba, če je imetnik poslovnega deleža,
delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih ima 25% glasovalnih pravic ali 25%
delež v kapitalu določene pravne osebe.
294. člen
(Zavarovanci prostovoljnega dodatnega zavarovanja)
(1) V prostovoljno dodatno zavarovanje po tem zakonu se lahko vključi le
zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja.
(2) Pogoji za pridobitev pravic iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja ne
smejo biti določeni različno glede na spol zavarovanca.
2.
Pokojninski načrt
2.1. Skupne določbe
295. člen
(Pokojninski načrt)
Pokojninski načrt določa pogoje za pridobitev pravic iz prostovoljnega
dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo
uveljavitev.
296. člen
(Predmet in vsebina pokojninskega načrta)
(1) Prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu mora kriti
izplačilo dodatne starostne pokojnine iz 362. člena tega
zakona. Prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu lahko poleg
izplačila dodatne starostne pokojnine krije tudi izplačilo predčasne starostne
pokojnine iz 363. člena tega zakona za čas od pridobitve
pravice do predčasne starostne pokojnine do pridobitve pravice do pokojnine po
predpisih o obveznem pokojninskem zavarovanju.
(2) Prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu lahko poleg
izplačil iz prejšnjega odstavka krije tudi izplačilo dodatne invalidske
pokojnine iz 364. člena tega zakona oziroma dodatne
družinske pokojnine iz 365. člena tega zakona.
(3) Pokojninski načrt mora vsebovati:
- opredelitev, ali je pokojninski načrt namenjen individualnemu ali
kolektivnemu zavarovanju,
- pogoje za vključitev v pokojninski načrt,
- razčlenitev zavarovalne premije za posamezne nevarnosti,
- način in roke za plačevanje premije ter pravne posledice, če premija ni
plačana,
- določbo, da so pravice iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja po pokojninskem
načrtu neprenosljive razen v primerih določenih s tem zakonom,
- prepoved zastave police prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki jo
zavarovanec pridobi z vključitvijo v prostovoljno dodatno zavarovanje po
pokojninskem načrtu oziroma prepoved zastave pravic iz enot premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada, vpisanih na osebnem računu zavarovanca,
- druge določbe, ki jih morajo vsebovati splošni zavarovalni pogoji po zakonu,
ki ureja zavarovalništvo.
(4) Pokojninski načrt mora v zvezi z zavarovanjem iz prvega odstavka tega člena
obsegati:
- opredelitev zavarovanja kot zavarovanja, pri katerem zavarovanec prevzema
naložbeno tveganje,
- določila, ki sestavljajo izjavo o naložbeni politiki iz 298.a
člena tega zakona,
- zajamčeni donos,
- najvišjo višino stroškov, ki jih zaračunava izvajalec pokojninskega načrta,
- pogoje za pridobitev pravice do dodatne starostne pokojnine oziroma predčasne
dodatne starostne pokojnine,
- način izračuna odkupne vrednosti,
- način izračunavanja pokojninske rente,
- določbo ali bo pokojninsko rento izplačeval izvajalec pokojninskega načrta
ali pa bo izvajalec pokojninskega načrta v imenu in za račun zavarovanca z
zavarovalnico sklenil ustrezno zavarovalno pogodbo,
- pogoje za prenehanje zavarovanja pred pridobitvijo pravice do dodatne
starostne pokojnine oziroma predčasne starostne pokojnine, in pravice
zavarovanca oziroma upravičencev v takšnih primerih.
(5) Pokojninski načrt mora v zvezi z zavarovanjem iz drugega odstavka tega
člena obsegati:
- pogoje za pridobitev pravice do dodatne invalidske pokojnine oziroma dodatne
družinske pokojnine,
- pogoje za prenehanje zavarovanja pred pridobitvijo pravice do dodatne
invalidske pokojnine oziroma dodatne družinske pokojnine, in pravice
zavarovanca oziroma upravičencev v takšnih primerih,
- sestavine iz četrte, šeste, sedme in osme alinee prejšnjega odstavka.
297. člen
(Odobritev pokojninskega načrta)
(1) Pokojninski načrt, na podlagi katerega se lahko uveljavljajo davčne
olajšave, mora odobriti minister, pristojen za delo.
(2) Zahtevo za odobritev pokojninskega načrta vloži izvajalec tega načrta.
(3) Če izvajalec pokojninskega načrta še ni vpisan v sodni register, vloži
zahtevo iz prejšnjega odstavka njegov ustanovitelj.
(4)
Minister, pristojen za delo, odobri pokojninski načrt, če ugotovi, da je
pokojninski načrt v skladu s tem zakonom.
(5) Minister, pristojen za delo, mora izdati odločbo o odobritvi pokojninskega
načrta najkasneje v roku 60 dni od dneva prejema popolne zahteve za odobritev.
(6) Pokojninski načrt iz četrtega odstavka tega člena se vpiše v register, ki
ga vodi ministrstvo, pristojno za delo.
(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vse kasnejše spremembe
pokojninskega načrta iz prvega odstavka tega člena.
298. člen
(Naložbeno tveganje in zajamčeni donos)
(1) Prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu iz prvega odstavka
prejšnjega člena, je oblika prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, pri
kateri zavarovanec prevzema naložbeno tveganje z zajamčenim donosom na vplačano
čisto premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja in pridobi pravico do
dodatne starostne pokojnine iz 362. člena tega zakona.
(2) Čista premija prostovoljnega dodatnega zavarovanja iz prejšnjega odstavka
(v nadaljnjem besedilu: čista premija) je vplačana premija prostovoljnega
dodatnega zavarovanja, zmanjšana za vstopne stroške, ki pripadajo izvajalcu
pokojninskega načrta v skladu s tem zakonom.
(3) Zajamčeni donos iz prvega odstavka tega člena mora biti izražen z letno
stopnjo donosnosti, za katero jamči upravljavec pokojninskega sklada.
(4) Letna stopnja donosnosti iz prejšnjega odstavka ne sme biti nižja od 40%
povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad
enim letom (minimalna zajamčena donosnost).
(5) Minister, pristojen za finance, predpiše pravila, ki se nanašajo na izračun
povprečnega donosa na državne vrednostne papirje iz prejšnjega odstavka v roku
šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(6) Minister, pristojen za finance, objavi najkasneje do 15. v mesecu minimalno
zajamčeno donosnost iz četrtega odstavka tega člena za pretekli mesec.
(7) Če prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu krije tudi
izplačilo dodatne invalidske pokojnine oziroma dodatne družinske pokojnine, se
za ta zavarovanja ne uporabljajo določbe prejšnjih odstavkov tega člena,
določbe 307. do 336. člena ter določbe 352.,
353. in 356. člena tega zakona.
(8) Če je v primeru iz prejšnjega odstavka izvajalec pokojninskega načrta
vzajemni pokojninski sklad, mora upravljavec tega sklada:
- v imenu in za račun zavarovanca skleniti polico življenjskega zavarovanja, po
kateri zavarovanec oziroma upravičenec pridobi pravico do dodatne invalidske
pokojnine oziroma dodatne družinske pokojnine ter
- v imenu in za račun zavarovalca vplačevati premijo za to zavarovanje.
(9) Če prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu krije tudi
izplačilo predčasne starostne pokojnine, se za ta zavarovanja smiselno
uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za zavarovanje iz prvega odstavka
tega člena.
298.a člen
(Izjava o naložbeni politiki)
(1) Izvajalec pokojninskega načrta iz 297. člena tega
zakona (v nadaljevanju: izvajalec pokojninskega načrta) mora sprejeti izjavo o
naložbeni politiki in jo posredovati nadzornemu organu iz prvega ali drugega
odstavka 377.
člena[Lem78] tega zakona.
(2) Izjava iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti:
- največje dopustne izpostavljenosti iz prvega odstavka 306.č člena[Lem79] tega zakona,
- razporeditev naložb glede na vrsto in trajanje obveznosti,
- načela in obseg odstopanja od razporeditve (taktična razporeditev),
- določitev posameznih vrst tveganj,
- opis postopkov za obvladovanje posameznih vrst tveganj,
- metode ocenjevanja tveganj,
- predvideno izpostavljenost članov oziroma zavarovancev vrstam tveganj iz
četrte alinee tega odstavka.
(3) Izvajalec pokojninskega načrta mora izjavo o naložbeni politiki preveriti
in po potrebi spremeniti vsaj vsaka tri leta. O tem mora obvestiti pristojni
organ iz prvega ali drugega odstavka 377. člena[Lem80] tega zakona.
(4) Izvajalec pokojninskega načrta lahko kadarkoli ob predhodnem soglasju
nadzornega organa iz prvega ali drugega odstavka 377. člena [Lem81] tega zakona izjavo o naložbeni politiki
spremeni.
(5) V primeru spremembe izjave o naložbeni politiki glede prve in druge alinee
drugega odstavka tega člena, mora izvajalec pokojninskega načrta najmanj 30 dni
pred začetkom uporabe spremenjene naložbene politike o tem predhodno obvestiti
zavarovance pokojninskega načrta, na katere se izjava nanaša.
(6) Podrobnejšo vsebino izjave o naložbeni politiki predpiše Agencija.
298.b člen
(Redno obveščanje članov in zavarovancev)
(1) Izvajalec pokojninskega načrta mora članu oziroma zavarovancu enkrat letno
po stanju na dan 31. decembra posameznega leta izdati:
- potrdilo o številu enot premoženja, vpisanih na posameznih osebnih računih
individualnega in kolektivnega zavarovanja člana oziroma zavarovanca, in
obračun vplačanih premij v tem letu tega pokojninskega načrta;
- obračun vplačanih premij kolektivnega zavarovanja v posameznem letu in
vrednost sredstev na računu člana oziroma zavarovanca, ki so posledica
delodajalčevega financiranja, tudi delodajalcu;
- informacije o ciljni višini pričakovane dodatne starostne pokojnine na
podlagi enotnih pravil in predpostavk, ki jih določi minister, pristojen za
delo;
- obvestilo o vseh spremembah pokojninskega načrta v preteklem letu.
(2) Posamezno potrdilo iz prejšnjega odstavka je legitimacijski papir za
uveljavljanje pravic iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja ter za
uveljavljanje davčnih olajšav.
(3) Izvajalec pokojninskega načrta mora enkrat letno izdati:
- povzetek letnega poslovnega poročila izvajalca pokojninskega načrta članom
oziroma zavarovancem;
- revidirano letno poročilo delodajalcu, ki financira pokojninski načrt
kolektivnega zavarovanja.
(4) Izvajalec pokojninskega načrta iz 297. člena tega
zakona mora ob rednem prenehanju zavarovanja članu oziroma zavarovancu
posredovati informacijo o pravicah iz naslova zavarovanja in možnostih
izplačila.
298.c člen
(Obveščanje članov in zavarovancev na zahtevo)
Na zahtevo člana oziroma zavarovanca mu mora izvajalec pokojninskega načrta
omogočiti dostop do:
- izjave o naložbeni politiki iz 298.a člena tega zakona,
- revidiranega letnega poročila izvajalca pokojninskega načrta, katerega član
je zavarovanec,
- informacije o dejanski izpostavljenosti tveganju pokojninskega načrta,
- informacije o ciljni višini pričakovane dodatne starostne pokojnine na
podlagi enotnih pravil in predpostavk, ki jih določi minister, pristojen za
delo,
- informacije o pravicah v primeru prenehanja zaposlitve in možnostih prenosa
sredstev v drug pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.
2.2.
Financiranje pokojninskega načrta
299. člen
(Premija prostovoljnega dodatnega zavarovanja)
(1) Premija prostovoljnega dodatnega zavarovanja je denarni znesek, ki ga
plačuje zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja, na podlagi katerega
pridobi pravice iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja po tem zakonu.
(2) Premijo ali del premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja lahko v korist
zavarovanca prostovoljnega dodatnega zavarovanja plačuje tudi delodajalec, pri
kateremu je zavarovanec zaposlen oziroma pravna oseba ali državni organ, pri
katerem zavarovanec poklicno opravlja določeno funkcijo (v nadaljevanju: delodajalec),
na način in pod pogoji določenimi v tem zakonu.
300. člen
(Plačevanje premije)
(1) Premija prostovoljnega dodatnega zavarovanja se določi in plačuje za
koledarski mesec, lahko pa se plača tudi v višini polletne ali celoletne
premije, če je tako določeno s pokojninskim načrtom.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za obdobje koledarskega leta
lahko plačajo tudi dodatne premije v enkratnem znesku, če je tako določeno s
pokojninskim načrtom.
301. člen
(Višina premije in davčne olajšave)
(1) Znesek mesečne premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki se plačuje
po pokojninskem načrtu iz prvega odstavka 297. člena [Lem82] tega zakona, v koledarskem letu ne sme biti
nižji od 3.683 tolarjev.
(2) Znesek davčne olajšave za premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja,
vplačane v koledarskem letu, lahko znaša največ 24% obveznih prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca, oziroma 5,844% pokojnine
zavarovanca, vendar ne več kot 441.958 tolarjev letno.
(3) (Opomba: tretji odstavek se ne uporablja - glej ZDoh-1-UPB2.)
(4) Če je v koledarskem letu znesek vplačane premije prostovoljnega dodatnega
zavarovanja višji od zneska davčne olajšave, določene v drugem odstavku tega
člena, se lahko olajšava uveljavi le za tisti del premije prostovoljnega
dodatnega zavarovanja, ki ne presega zneska olajšave, določene v drugem
odstavku tega člena.
(5) Če plačujeta premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja tako delodajalec
kot zaposleni, se pri določitvi maksimalne višine premije, za katero se prizna
davčna olajšava po tem zakonu, upošteva kumulativni znesek vplačanih premij.
(6) Če v primeru iz prejšnjega odstavka skupni znesek vplačanih premij presega
najvišjo premijo iz drugega odstavka tega člena, lahko zavarovanec uveljavlja
davčne olajšave samo od tistega dela vplačane premije, ki je enaka razliki med
najvišjo premijo in premijo, ki jo je zanj vplačal delodajalec.
(7) Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi v primeru, ko je
zavarovanec istočasno vključen v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in
v pokojninski načrt individualnega zavarovanja.
(Opomba: v delu, ki se nanaša na dohodnino, se ta člen preneha uporabljati -
ZDoh-1-UPB2.)
2.3.
Pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja
302. člen
(Pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja)
(1) Delodajalec oblikuje pokojninski načrt za svoje zaposlene, s tem da se na
način, določen v drugem odstavku 303. člena tega zakona, zaveže, da bo
financiral ta pokojninski načrt tako, da bo delno ali v celoti plačeval premijo
prostovoljnega dodatnega zavarovanja, določeno v tem pokojninskem načrtu, v
korist svojih zaposlenih, ki so se vključili v pokojninski načrt kolektivnega
zavarovanja.
(2) Delodajalec, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 310. člena [Lem83] tega zakona ali več delodajalcev skupaj,
lahko samostojno oblikuje pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, ki ga
izvaja zaprt vzajemni pokojninski sklad.
(3) Delodajalec lahko oblikuje pokojninski načrt tudi tako, da pristopi k
odobrenemu pokojninskemu načrtu kolektivnega zavarovanja, ki ga izvaja
zavarovalnica, pokojninska družba ali odprt vzajemni pokojninski sklad. Za
sklenitev pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta iz prejšnjega stavka se ne
uporablja določba šestega odstavka 304. člena [Lem84] tega zakona.
(4) Pravico do vključitve v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja morajo
pod enakimi pogoji imeti vsi zaposleni pri tem delodajalcu.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko kot pogoj za uveljavitev
pravice do vključitve v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja določi, da
mora biti zaposleni v delovnem razmerju pri delodajalcu iz prvega odstavka tega
člena določeno časovno obdobje, ki pa ne sme biti daljše od enega leta.
(6) Vključitev v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja ne sme biti pogoj
za sklenitev delovnega razmerja pri delodajalcu.
(7) Za pridobitev davčnih olajšav po tem zakonu mora delodajalec ob
uveljavljanju davčnih olajšav dokazati, da je bilo v obdobju koledarskega leta,
za katerega uveljavlja davčne olajšave, v pokojninski načrt kolektivnega
zavarovanja vključenih povprečno najmanj 51% vseh zaposlenih, ki so pri njem v
delovnem razmerju.
303. člen
(Oblikovanje pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja)
(1) Če je s pokojninskim načrtom kolektivnega zavarovanja, določeno, da morajo
del premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja plačevati tudi zavarovanci
prostovoljnega dodatnega zavarovanja, zaposleni pri delodajalcu, ki pokojninski
načrt financira, se ta pokojninski načrt oblikuje v skladu s kolektivno
pogodbo, sklenjeno med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom,
organiziranim pri delodajalcu.
(2) Če kolektivna pogodba iz prejšnjega odstavka ni sklenjena, se pokojninski
načrt iz prejšnjega odstavka oblikuje v skladu s pogodbo o oblikovanju
pokojninskega načrta, ki jo kot pogodbeni stranki skleneta delodajalec in
zaposleni.
304. člen
(Sklenitev pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta
kolektivnega zavarovanja, s strani zaposlenih)
(1) V imenu zaposlenih odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega
načrta kolektivnega zavarovanja, pristojni organ reprezentativnega sindikata,
organiziranega pri delodajalcu.
(2) Če je v družbi organiziranih več reprezentativnih sindikatov, odločajo o
sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja,
ti sindikati skupaj.
(3) Če v družbi ni organiziranega reprezentativnega sindikata, odloča o
sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja,
svet delavcev, organiziran v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev
pri upravljanju.
(4) Če v družbi ni organiziranega reprezentativnega sindikata in ne sveta
delavcev, odločajo o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta
kolektivnega zavarovanja, zaposleni neposredno na zboru delavcev.
(5) Sklep o sklenitvi pogodbe mora biti sprejet z večino glasov vseh
zaposlenih. Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta, kolektivnega
zavarovanja, je s strani zaposlenih sklenjena, ko je sprejet sklep o sklenitvi
pogodbe s predpisano večino.
(6) Sklep iz prejšnjega odstavka potrdi notar v notarskem zapisniku. V
zapisniku se navede kraj in datum zbora delavcev, notarjevo ime, izid
glasovanja in ugotovitev predsedujočega zbora o sprejetju sklepa ter ime osebe,
pooblaščene za podpis pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega
zavarovanja.
305. člen
(Sklenitev pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta
kolektivnega zavarovanja, s strani delodajalca)
(1) Na strani delodajalca odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju
pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja, uprava družbe.
(2) Če je s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega
zavarovanja, določeno, da se premija prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki
jo plačuje delodajalec, plačuje iz dobička družbe, mora uprava pred sklenitvijo
te pogodbe pridobiti soglasje skupščine družbe.
(3) Skupščina lahko da soglasje iz prejšnjega odstavka, če je v statutu družbe
oziroma v družbeni pogodbi določeno, da se del dobička nameni prostovoljnemu
dodatnemu zavarovanju.
(4) Določbe prejšnjih dveh odstavkov tega člena veljajo za delodajalce, ki so
organizirani kot kapitalske družbe po zakonu o gospodarskih družbah.
2.4.
Izvajalci pokojninskega načrta
306. člen
(Izvajalci pokojninskega načrta)
(1) Pokojninski načrt iz prvega odstavka 297. člena[Lem85] tega zakona izvajajo pokojninski skladi,
ustanovljeni po tem zakonu.
(2) Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot vzajemni pokojninski sklad ali
ustanovi kot pokojninska družba.
(3) Pokojninski načrt iz prvega odstavka 297. člena [Lem86] tega zakona lahko izvajajo tudi zavarovalnice,
ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja po zakonu,
ki ureja zavarovalništvo.
(4) Pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja iz prvega odstavka 297. člena [Lem87] tega zakona lahko izvajajo tudi izvajalci
pokojninskega načrta, ustanovljeni po predpisih ene od držav članic EU (v
nadaljevanju: držav članic) in v državi, v kateri ima institucija svoj uradni
sedež in svojo glavno upravo ali, če nima sedeža, svojo glavno upravo (v
nadaljevanju: matična država članica) opravljajo posle dodatnega pokojninskega
zavarovanja.
306.a člen
(Izvajanje pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja
v eni od držav članic)
(1) Izvajalec pokojninskega načrta, ki že izvaja vsaj en pokojninski načrt,
vpisan v poseben register po 370. členu tega zakona, sme
svojo dejavnost razširiti na ozemlje vseh držav članic. V drugi državi članici
sme izvajati samo pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.
(2) Preden izvajalec pokojninskega načrta začne izvajati pokojninski načrt v drugi
državi članici, mora pri ministru, pristojnem za delo, pridobiti predhodno
dovoljenje za opravljanje te dejavnosti v državi, katere socialno in delovno
pravo, ki je merodajno za področje poklicnega pokojninskega zavarovanja, se
uporablja za odnos med ustanoviteljskim podjetjem in člani (v nadaljevanju:
gostiteljska država članica). V svoji prošnji za izdajo dovoljenja po prejšnjem
stavku mora izvajalec pokojninskega načrta posredovati naslednje informacije:
- ime države članice oziroma držav članic, v katerih namerava opravljati
dejavnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja,
- ime podjetja ali drugega subjekta, ki plačuje prispevke v institucijo za
poklicno pokojninsko zavarovanje, ne glede na to, ali to podjetje ali ta
subjekt vključuje eno ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki delujejo kot
delodajalci ali samozaposleni, ali pa se sestoji iz poljubne kombinacije teh
možnosti (v nadaljevanju: ustanoviteljsko podjetje), in
- glavne značilnosti pokojninskega načrta, ki ga izvaja za ustanoviteljsko
podjetje.
(3) Po prejemu prošnje iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za delo, v
treh mesecih posreduje informacije iz prejšnjega odstavka pristojnemu
nadzornemu organu gostiteljske države članice in o tem obvesti izvajalca
pokojninskega načrta. To stori, če ni nikakršnega dvoma o upravljavskih in
organizacijskih vidikih ali finančnem stanju izvajalca pokojninskega načrta in
ugledu ter poklicnih kvalifikacijah ali izkušnjah vodstvenega osebja glede na
združljivost z dejavnostmi, načrtovanimi v gostiteljski državi članici.
(4) Izvajalec pokojninskega načrta lahko začne opravljati posle iz dodatnega
pokojninskega zavarovanja v drugi državi članici šele, ko pristojni organi
gostiteljske države članice ministra, pristojnega za delo, seznanijo s
predpisi, ki urejajo delovna razmerja in socialno varnost, ki jih je treba
upoštevati pri upravljanju pokojninskega načrta v navedeni državi. Ne glede na
prvi stavek tega odstavka lahko izvajalec pokojninskega načrta začne opravljati
dejavnosti po preteku petih mesecev, potem ko je izvajalec pokojninskega načrta
naslovil prošnjo iz drugega odstavka tega člena, vendar mora upoštevati
predpise, ki urejajo delovna razmerja in socialno varnost v gostiteljski državi
članici.
(5) Izvajalec pokojninskega načrta se ob začetku izvajanja pokojninskega načrta
kolektivnega zavarovanja v drugi državi članici vpiše v posebno evidenco, ki jo
vodi ministrstvo, pristojno za delo (v nadaljnjem besedilu: evidenca izvajalcev
pokojninskega načrta). V evidenco se za vsakega izvajalca pokojninskega načrta
in za vsak pokojninski načrt vpišejo podatki o državi članici, v kateri se
kolektivno zavarovanje izvaja, podatki o ustanoviteljskem podjetju, za katerega
izvajalec pokojninskega načrta izvaja pokojninski načrt, in glavne značilnosti
pokojninskega načrta, ki ga izvaja.
(6) Če pristojni organ gostiteljske države članice pri opravljanju dejavnosti
slovenskega izvajalca pokojninskega načrta odkrije nepravilnosti, kot je to
določeno v prvem odstavku tega člena, in o tem obvesti ministra, pristojnega za
delo, ta ob sodelovanju z ostalimi nadzornimi organi iz 377.
člena tega zakona in v sodelovanju s pristojnim organom gostiteljske države
članice sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi odprava kršitev.
306.b člen
(Izvajanje pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja,
s strani izvajalca pokojninskega načrta druge države članice)
(1) Po prejemu prošnje iz tretjega odstavka prejšnjega člena s strani
pristojnega organa v eni od držav članic, minister, pristojen za delo, v roku
dveh mesecev ta organ seznani z določbami tega zakona, ki urejajo kolektivno
dodatno pokojninsko zavarovanje, razen določb, ki se nanašajo na naložbeno
politiko.
(2) Izvajalec pokojninskega načrta iz druge države članice sme začeti
opravljati posle na ozemlju Republike Slovenije, ko ga pristojni organ matične
države članice seznani z določbami iz prejšnjega odstavka. V kolikor ga
pristojni organ matične države članice ne seznani v petih mesecih od prejema
prošnje, lahko izvajalec prične z opravljanjem dejavnosti brez odobritve.
(3) Nadzor nad izvajanjem dejavnosti izvajalca pokojninskega načrta iz druge
države članice na ozemlju Republike Slovenije opravljajo pristojni organi iz 377. člena tega zakona. Ob odkritju nepravilnosti pri
poslovanju tujega izvajalca pokojninskega načrta na območju Republike
Slovenije, pristojni nadzorni organi iz 377. člena tega
zakona o tem nemudoma obvestijo pristojni organ matične države članice.
(4) Če pristojni organ matične države članice ne zagotovi odprave kršitev ali
sprejme nezadostne ukrepe za njihovo odpravo, lahko pristojni nadzorni organ iz
377. člena tega zakona po predhodni obvestitvi pristojnega
organa matične države članice sprejme ustrezne ukrepe za odpravo kršitev.
306.c člen
(Načela naložbene politike)
Izvajalec pokojninskega načrta mora skrbeti, da je upravljanje s premoženjem
skladno z načeli preudarnosti, predvsem da:
- se sredstva nalagajo v največjo in izključno korist zavarovancev,
- se sredstva upravljajo v skladu s pričakovanimi ekonomskimi gibanji in
dovoljenim odstopanjem od razporeditve naložb, opredeljene v izjavi iz 298.a člena tega zakona,
- so naložbe, glede na opredeljeno naložbeno politiko, primerno razpršene, in
sicer tako znotraj posameznih naložbenih razredov kot med njimi,
- se z vrstami in strukturo naložb zagotavlja najbolj ugodno možno razmerje med
donosnostjo in tveganjem, ob upoštevanju likvidnosti,
- se posamezne naložbe presojajo glede na doprinos k tveganju v dobro
razpršenem premoženju, in ne samostojno,
- so sredstva v upravljanju po vrstah in strukturi skladna z dospelostmi
pričakovanih bodočih obveznosti,
- so je valutna sestava sredstev v upravljanju skladna z valutno sestavo
pričakovanih bodočih obveznosti,
- se pri razporeditvi sredstev s pomočjo metod obvladovanja tveganja iz 306.i člena tega zakona oceni in pretehta vpliv novih naložb
na celotno premoženje pokojninskega načrta, predvsem z vidika razmerja med
donosnostjo in tveganjem,
- se preudarno omejuje pretirano izpostavljenost celotnih naložb do posamezne
vrste naložb, posameznega izdajatelja in posamezne skupine izdajateljev.
306.č člen
(Največje dopustne izpostavljenosti po vrstah naložb)
Celotno premoženje je dovoljeno skupaj naložiti:
- do 70% v delnice in podjetniške obveznice, s katerimi se trguje na
organiziranih trgih,
- do 30% v naložbe, s katerimi se ne trguje na organiziranih trgih,
- do 30% v sredstva, nominirana v drugih valutah kot v tolarju (euro).
306.d člen
(Največje dopustne izpostavljenosti do posameznih in določenih oseb)
(1) Glede največjih dopustnih izpostavljenosti do posameznih in določenih oseb,
vključno z delodajalcem, izvajalcem in upravljavcem, se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(2) V primeru povezanih oseb, opredeljenih v zakonu, ki ureja investicijske
sklade in družbe za upravljanje, se uporabljajo dvakratne največje dopustne
izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Pri ugotavljanju izpostavljenosti do posameznih in določenih oseb, s
katerimi vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu, znaša
največja dopustna izpostavljenost polovico izpostavljenosti iz prvega in
drugega odstavka tega člena.
(4) V primeru, da je delodajalcev več, je potrebno naložbe v njihove vrednostne
papirje preudarno razpršiti.
306.e člen
(Skrbniške storitve)
Izvajalec pokojninskega načrta mora za račun sklada, ki ga upravlja, skleniti
pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, v skladu z zakonom, ki ureja
investicijske sklade in družbe o upravljanju.
306.f člen
(Ločitev premoženja pokojninskega sklada)
(1) Premoženje pokojninskega sklada mora biti ločeno od premoženja
ustanovitelja in upravljavca pokojninskega sklada na način, določen v členih od
306.g do 306.k tega zakona.
(2) Na premoženje pokojninskega sklada je dovoljena izvršba samo za zavarovanje
oziroma poplačilo terjatev zavarovanca prostovoljnega dodatnega zavarovanja na
podlagi sklenjene pogodbe o prostovoljnem dodatnem zavarovanju.
306.g člen
(Ločitev naložb v vrednostne papirje)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada mora s Klirinško depotno družbo skleniti
pogodbo, na podlagi katere postane član Klirinško depotne družbe in ima v zvezi
z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, in
vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, če so bili
slednji izdani v nematerialni obliki, naslednje pravice:
- neposredni vpogled v stanje vrednostnih papirjev na računu pokojninskega
sklada, ki ga upravlja;
- neposredno izpolnjevanje obveznosti prenosa vrednostnih papirjev, nastalih na
podlagi poslov, ki jih je za račun pokojninskega sklada sklenil upravljavec
pokojninskega sklada oziroma po njegovem pooblastilu borzno posredniška družba.
(2) Če upravljavec pokojninskega sklada upravlja več pokojninskih skladov, mora
zagotoviti, da Klirinško depotna družba za vsakega od teh pokojninskih skladov
odpre poseben račun, na katerem se ločeno vodijo stanja vrednostnih papirjev iz
prvega odstavka tega člena za vsak pokojninski sklad.
(3) V zvezi z vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem
trgu vrednostnih papirjev in so bili izdani kot pisne listine, mora upravljavec
pokojninskega sklada s pogodbo, ki jo sklene z banko, ki je pridobila
dovoljenje za opravljanje poslov hrambe vrednostnih papirjev, ki niso bili
javno ponujeni, pooblastiti le-to za opravljanje vseh poslov v zvezi s hrambo
teh vrednostnih papirjev za račun posameznega pokojninskega sklada, ki ga
upravlja.
(4) Klirinško depotna družba mora ustanovitelju pokojninskega sklada in
nadzornemu organu po tem zakonu, na njihovo zahtevo, posredovati podatke o
stanju vrednostnih papirjev na računu pokojninskega sklada ter jim omogočiti
pregled tega stanja.
306.h člen
(Poseben denarni račun pokojninskega sklada)
Upravljavec pokojninskega sklada mora pri banki oziroma organizaciji, ki
opravlja plačilni promet, za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja, odpreti
poseben denarni račun pokojninskega sklada, preko katerega sprejema vplačila in
opravlja izplačila iz poslov v zvezi s premoženjem pokojninskega sklada, in
vodi denarna sredstva pokojninskega sklada.
306.i člen
(Obvladovanje tveganja pokojninskega sklada)
(1) Za ugotavljanje, merjenje in obvladovanje tveganj iz naložb, se smiselno
uporabljajo določbe o obvladovanju tveganj iz naložb, opredeljene v predpisih o
investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
(2) Agencija s sklepom določi način za uskladitev s prvim odstavkom tega člena.
Za določanje lastnega kapitala izvajalca pokojninskega načrta se smiselno
uporabljajo določbe o lastnem kapitalu zakona, ki ureja bančništvo oziroma
zavarovalništvo.
306.k člen
(Dodatni lastni kapital)
(1) Izvajalec pokojninskega načrta mora glede na velikost sredstev v
upravljanju razpolagati z ustreznim dodatnim kapitalom.
(2) Za določanje dodatnega lastnega kapitala izvajalca pokojninskega načrta, se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade.
(3) Agencija s sklepom predpiše način izračuna in postavke dodatnega lastnega
kapitala, ki izhaja iz obveznosti zajamčene donosnosti iz 298.
člena tega zakona v višini, kot jo prevzema izvajalec pokojninskega načrta
po pokojninskem načrtu.
(4) Če izvajalec pokojninskega načrta po pokojninskem načrtu prevzema
obveznosti iz 364. ali 365. člena tega zakona oziroma
izplačuje pokojninske rente, mora v ta namen stalno razpolagati z dodatnim
lastnim kapitalom, ki presega tehnične rezervacije in po vsoti odgovarja vrstam
tveganja.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor s sklepom predpiše način izračuna in
postavke dodatnega lastnega kapitala iz prejšnjega odstavka.
(1) Če je izvajalec pokojninskega načrta pokojninska družba ali zavarovalnica
iz 306. člena, se uporablja določba 318.
člena tega zakona.
(2) Če izvajalec pokojninskega načrta iz prejšnjega odstavka izračunava odkupno
vrednost iz 320. člena tega zakona z uporabo enot
premoženja kritnega sklada, se uporabljajo določbe 319.,
320. in 322. člena tega zakona.
(3) Če izvajalec pokojninskega načrta iz prvega odstavka tega člena izračunava
odkupno vrednost iz 320. člena tega zakona na podlagi
sorazmernega deleža zavarovanca v donosu kritnega sklada, se smiselno uporabljajo
določbe 319., 320. in 322. člena tega zakona.
(4) Pokojninska družba ali zavarovalnica v pokojninskem načrtu določi, ali bo
upravljala kritni sklad v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
3.
Vzajemni pokojninski sklad
3.1. Splošno
307. člen
(Vzajemni pokojninski sklad)
(1) Vzajemni pokojninski sklad je premoženje, ki je financirano s sredstvi,
zbranimi z vplačilom premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja oziroma
ustvarjenimi z upravljanjem s temi sredstvi, in je namenjeno kritju obveznosti
do zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja.
(2) Vzajemni pokojninski sklad je v lasti zavarovancev prostovoljnega dodatnega
zavarovanja. Zavarovanec postane lastnik sorazmernega dela vzajemnega
pokojninskega sklada z vplačilom premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja.
(3) Vzajemni pokojninski sklad ni pravna oseba.
(4) Vzajemni pokojninski sklad mora imeti najmanj 1000 članov.
(5) Vzajemni pokojninski sklad se oblikuje in upravlja izključno v korist
zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja.
(6) Določba četrtega odstavka tega člena se ne uporablja prvo leto po
ustanovitvi vzajemnega pokojninskega sklada.
308. člen
(Ime oziroma firma vzajemnega pokojninskega sklada)
(1) Ime oziroma firma vzajemnega pokojninskega sklada mora vsebovati označbo,
da gre za vzajemni pokojninski sklad.
(2) Ime oziroma firma drugih pravnih subjektov ne sme vsebovati besed
"vzajemni pokojninski sklad" ali besednih zvez, ki bi zavajale v
zmoto, da gre za vzajemni pokojninski sklad.
309. člen
(Vrste vzajemnih pokojninskih skladov)
(1) Vzajemni pokojninski sklad je lahko odprti vzajemni pokojninski sklad ali
zaprti vzajemni pokojninski sklad.
(2) Zaprti vzajemni pokojninski sklad je tisti vzajemni pokojninski sklad,
katerega člani lahko postanejo le zavarovanci prostovoljnega dodatnega
zavarovanja, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki je ustanovitelj
sklada.
(3) Odprti vzajemni pokojninski sklad je tisti vzajemni pokojninski sklad, ki
članstva v skladu ne pogojuje z delovnim razmerjem pri določenem delodajalcu.
3.2.
Oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada
310. člen
(Ustanovitelji)
(1) Zaprt vzajemni pokojninski sklad lahko ustanovi delodajalec (vsak zase ali
skupno), ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, in ki je
oblikoval pokojninski načrt iz prvega odstavka 302. člena [Lem88] tega zakona.
(2) Za delodajalca iz prejšnjega odstavka se šteje:
- gospodarska družba, ki je organizirana kot kapitalska družba po zakonu, ki
ureja gospodarske družbe, in ki se v skladu z njim šteje za veliko družbo;
- več gospodarskih družb iz prejšnjega odstavka, ki skupno izpolnjujejo pogoje
za razvrstitev v veliko družbo po zakonu o gospodarskih družbah;
- Republika Slovenija;
- zadruga, ki se po predpisih o vodenju poslovnih knjig in sestavi letnih
poročil šteje za veliko gospodarsko družbo oziroma več zadrug, ki skupaj
izpolnjujejo pogoje za veliko gospodarsko družbo;
- javni zavodi, ki imajo (posamično ali skupaj) več kot 1000 zaposlenih.
(3) Odprt vzajemni sklad lahko ustanovi zavarovalnica ali banka, ki izpolnjuje
pogoje iz prvega odstavka 315. člena [Lem89] tega zakona.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Republika Slovenija oblikuje
posamezne pokojninske načrte za posamezne skupine zaposlenih in oblikuje zaprte
vzajemne pokojninske sklade za izvajanje teh pokojninskih načrtov.
(5) Pokojninski načrti iz prejšnjega odstavka se določijo s predpisi oziroma
kolektivnimi pogodbami, ki urejajo plače in druge prejemke za posamezne skupine
zaposlenih.
311. člen
(Oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada)
(1) Če je ustanovitelj delodajalec, oblikuje vzajemni pokojninski sklad tako,
da sprejme pravila vzajemnega pokojninskega sklada ter sklene pogodbo o
upravljanju vzajemnega pokojninskega sklada z upravljavcem iz 315.
člena tega zakona.
(2) Če je ustanovitelj upravljavec iz 315. člena tega
zakona oblikuje vzajemni pokojninski sklad tako, da sprejme pravila vzajemnega
pokojninskega sklada.
(3) Za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada mora ustanovitelj pridobiti
dovoljenje agencije za trg vrednostnih papirjev, ustanovljene v skladu z
zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: agencija).
312. člen
(Zahteva za izdajo dovoljenja za oblikovanje
vzajemnega pokojninskega sklada)
(1) Agencija izda dovoljenje za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada na
zahtevo ustanovitelja, ki mora vsebovati:
- ime vzajemnega pokojninskega sklada,
- firmo in sedež ustanovitelja,
- pričakovano število zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja, v
prvem letu obstoja sklada ter način pridobitve članov,
- zavezance za plačevanje premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja,
- višino, način in roke plačevanja premije prostovoljnega dodatnega
zavarovanja,
- številko in datum izdaje odločbe o odobritvi pokojninskega načrta, ki ga bo
izvajal vzajemni pokojninski sklad.
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora ustanovitelj priložiti:
- izpisek iz sodnega registra,
- listine, iz katerih je razvidno, da izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 310. člena[Lem90] tega zakona, če je ustanovitelj
delodajalec,
- dovoljenje pristojnega organa, iz katerega je razvidno, da izpolnjuje pogoje
za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov, če je ustanovitelj
upravljavec iz 315. člena tega zakona,
- zadnje revidirane računovodske izkaze,
- pokojninski načrt, odobren s strani pristojnega organa po tem zakonu,
- pravila vzajemnega pokojninskega sklada,
- pogodbo o upravljanju vzajemnega pokojninskega sklada, če je ustanovitelj
delodajalec,
- pogodbo o upravljanju premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, v skladu z
določbo drugega odstavka 317. člena [Lem91] tega zakona,
- pogodbo, sklenjeno z Klirinško depotno družbe v skladu z določbo 325. člena tega zakona,
- pogodbo sklenjeno z banko v skladu z določbo 327. člena
tega zakona,
- druge listine, ki dokazujejo, da ustanovitelj izpolnjuje pogoje za
ustanovitev vzajemnega pokojninskega sklada.
313. člen
(Dovoljenje za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada)
Agencija izda dovoljenje za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada, če iz
priloženih listin izhaja:
- da ustanovitelj izpolnjuje pogoje za ustanovitev vzajemnega pokojninskega
sklada,
- da so določbe pravil vzajemnega pokojninskega sklada v skladu z določbami
tega zakona,
- da je pogodba o upravljanju pokojninskega sklada v skladu z določbami tega
zakona,
- da sta pogodbi, sklenjeni z Klirinško depotno družbo in banko v skladu z
določbami tega zakona.
314. člen
(Pravila vzajemnega pokojninskega sklada)
(1) Pravila vzajemnega pokojninskega sklada morajo določati:
- ime vzajemnega pokojninskega sklada,
- firmo in sedež ustanovitelja,
- pogoje za članstvo v skladu,
- predvideni dokument o pristopu k skladu,
- višino oziroma način pokrivanja stroškov upravljanja vzajemnega pokojninskega
sklada,
- naložbeno politiko vzajemnega pokojninskega sklada,
- izdelavo računovodskih izkazov sklada,
- način obveščanja ustanovitelja oziroma članov sklada ter nadzornega organa o
poslovanju vzajemnega pokojninskega sklada,
- postopek likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada,
- postopek za spremembo pravil vzajemnega pokojninskega sklada.
(2) Sestavni del pravil vzajemnega pokojninskega sklada je tudi pokojninski
načrt.
3.3.
Upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada
315. člen
(Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada)
(1) Vzajemni pokojninski sklad lahko upravlja le:
- zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja
pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo,
- banka, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih
skladov, po zakonu, ki ureja bančništvo,
- pokojninska družba, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja
pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
(2) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada lahko upravlja:
- odprt vzajemni pokojninski sklad, ki ga je ustanovil sam,
- zaprt vzajemni pokojninski sklad, če ga je za upravljanje tega s pogodbo o upravljanju
vzajemnega pokojninskega sklada pooblastil delodajalec, ki je ustanovitelj tega
sklada,
- zaprt vzajemni pokojninski sklad, ki ga ustanovi kot delodajalec.
316. člen
(Obseg poslov, ki jih opravlja upravljavec)
Posli upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada obsegajo:
- zbiranje premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja in vodenje osebnih
računov zavarovancev - članov sklada,
- upravljanje s premoženjem vzajemnega pokojninskega sklada,
- vnovčenje oziroma izplačevanje odkupnih vrednosti.
317. člen
(Prenos premoženja v upravljanje)
(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada lahko posle iz druge alinee
prejšnjega člena[Lem92] s pogodbo prenese na družbo za
upravljanje, ki ima dovoljenje za upravljanje investicijskih skladov v skladu z
zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(2) Če
banka oziroma zavarovalnica upravlja zaprt vzajemni pokojninski sklad, ki ga je
ustanovila kot delodajalec, mora premoženje tega sklada prenesti v upravljanje
družbi za upravljanje iz prejšnjega odstavka.
318. člen
(Provizija in vstopni ter izstopni stroški)
(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada je upravičen do povračila
vstopnih in izstopnih stroškov, kakor tudi do letne provizije za upravljanje z
vzajemnim pokojninskim skladom.
(2) Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od vplačane premije ob njenem
vplačilu.
(3) Izstopni stroški se obračunajo v odstotku od odkupne vrednosti iz tretjega
odstavka 320.
člena[Lem93] tega zakona ob njenem unovčenju oziroma
izplačilu.
(4) Provizija za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada se določi v
odstotku od povprečne čiste letne vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega
sklada.
(5) Minister za finance predpiše najvišji dovoljeni odstotek vstopnih in
izstopnih stroškov ter najvišjo provizijo za upravljanje vzajemnega
pokojninskega sklada, do katere je upravičen upravljavec vzajemnega
pokojninskega sklada.
319. člen
(Vodenje osebnih računov in vrednost enote premoženja)
(1) Premoženje vzajemnega pokojninskega sklada je razdeljeno na enake enote.
Vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada je enaka skupni čisti
vrednosti premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, deljeni s številom enot v
obtoku.
(2) Vplačana čista premija se preračuna v ustrezno število enot premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada na določeni datum (datum konverzije) glede na
vrednost enote premoženja na ta datum. Način določitve datuma konverzije
predpiše agencija.
(3) Enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada knjiži upravljavec vzajemnega
pokojninskega sklada v korist osebnih računov na ime člana vzajemnega
pokojninskega sklada.
(4) Upravljavec mora voditi register članov in njihovih osebnih računov, na
katere se vpisujejo enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, izračunane
po drugem odstavku tega člena.
320. člen
(Izplačilo odkupne vrednosti)
(1) Član vzajemnega sklada lahko od upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada
v primerih, določenih s tem zakonom, pisno zahteva, da mu izplača odkupno
vrednost enot premoženja, vpisanih na njegovem osebnem računu.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka mora biti vložena na posebnem obrazcu, če
tako določajo pravila vzajemnega pokojninskega sklada.
(3) Odkupna vrednost enot premoženja, vpisanih na osebnem računu člana oziroma
zavarovanca, se izračuna glede na vrednost enote premoženja vzajemnega
pokojninskega sklada, ki velja na dan obračuna, in se zmanjša za znesek
izstopnih stroškov, do katerih je upravičen upravljavec.
(4) Izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja, vpisanih na osebnem računu
člana, opravi upravljavec v denarju, na način in v roku, določenem v
pokojninskem načrtu.
(5) Z dnem izplačila odkupne vrednosti enot premoženja, vpisanih na osebnem
računu člana, preneha lastninska pravica člana na sorazmernem delu premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada.
3.4.
Naložbe vzajemnega pokojninskega sklada
321. člen
(Naložbe vzajemnega pokojninskega sklada)
Za naložbe vzajemnega pokojninskega sklada se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja zavarovalništvo, o naložbah kritnega sklada.
322. člen
(Določitev čiste vrednosti sredstev sklada)
(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada mora na koncu vsakega meseca (v
nadaljnjem besedilu: obračunsko obdobje) izračunati dejansko čisto vrednost sredstev
sklada in zajamčeno vrednost sredstev sklada na način, določen v drugem
odstavku tega člena.
(2) Dejanska čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada se
izračunava tako, da se od sredstev vzajemnega pokojninskega sklada odštejejo
obveznosti vzajemnega pokojninskega sklada. Zajamčena vrednost sredstev je
enaka vsoti vplačanih čistih premij, povečanih za zajamčeno donosnost iz
tretjega odstavka 298.
člena [Lem94] tega zakona, od dneva konverzije posamezne
čiste premije do dneva, na katerega se izračunava zajamčena vrednost sredstev.
(3) Če je dejanska čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada v
obračunskem obdobju nižja od zajamčene vrednosti sredstev sklada, mora
upravljavec v breme kapitala oblikovati rezervacije za nedoseganje zajamčene
donosnosti v znesku, ki je enak razliki med zajamčeno in dejansko čisto
vrednostjo sredstev.
(4) V primeru izplačila odkupne vrednosti enot premoženja, katerih odkupna
vrednost je nižja od zajamčene vrednosti, upravljavec razliko med obema izplača
v breme oblikovanih rezervacij za nedoseganje zajamčene donosnosti.
323. člen
(Predpisi o vrednotenju vzajemnega pokojninskega sklada)
(1) Agencija predpiše:
- pravila, ki se nanašajo na izračunavanje donosa vzajemnega pokojninskega
sklada,
- metodologijo za ugotavljanje čiste vrednosti sredstev vzajemnega
pokojninskega sklada, povprečne letne čiste vrednosti teh sredstev, vrednosti
enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada ter odkupne vrednosti enot
premoženja, vpisanih na osebnem računu zavarovanca,
- roke, v katerih mora upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada obveščati
agencijo o čisti vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada, vrednosti
enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, odkupni vrednosti le-teh,
donosu vzajemnega pokojninskega sklada ter o načinu tega obveščanja,
- podrobnejši način vodenja registra osebnih računov članov vzajemnega
pokojninskega sklada,
- podrobnejšo vsebino potrdila iz petega odstavka 319. člena [Lem95] tega zakona,
- vrste in sheme računovodskih izkazov vzajemnih pokojninskih skladov,
- podrobnejšo vsebino letnega poslovnega poročila vzajemnega pokojninskega
sklada in dodatkov k temu poročilu,
- podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk in sestavljanja
računovodskih izkazov.
(2) Agencija mora predpise iz prejšnjega odstavka izdati v roku šestih mesecev
od uveljavitve tega zakona.
3.5.
Ločitev premoženja vzajemnega pokojninskega sklada
324. člen
(Ločitev premoženja vzajemnega pokojninskega sklada)
(1) Premoženje vzajemnega pokojninskega sklada mora biti ločeno od premoženja
ustanovitelja in upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada na način, določen
v naslednjih členih tega zakona.
(2) Na premoženju vzajemnega pokojninskega sklada je dovoljena izvršba samo za
zavarovanje oziroma poplačilo terjatev zavarovanca prostovoljnega dodatnega
zavarovanja na podlagi sklenjene pogodbe o prostovoljnem dodatnem zavarovanju.
325. člen
(Ločitev naložb v vrednostne papirje)
(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada mora s Klirinško depotno družbo
skleniti pogodbo, na podlagi katere postane član Klirinško depotne družbe in
ima v zvezi z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu,
in vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, če so
bili slednji izdani v nematerialni obliki, naslednje pravice:
- neposredni vpogled v stanje vrednostnih papirjev na računu vzajemnega
pokojninskega sklada, ki ga upravlja;
- neposredno izpolnjevanje obveznosti prenosa vrednostnih papirjev, nastalih na
podlagi poslov, ki jih je za račun vzajemnega pokojninskega sklada sklenil
upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada oziroma po njegovem pooblastilu
borzno posredniška družba.
(2) Če upravljavec upravlja več vzajemnih pokojninskih skladov mora zagotoviti,
da Klirinško depotna družba za vsakega od teh pokojninskih skladov odpre
poseben račun, na katerem se ločeno vodijo stanja vrednostnih papirjev iz
prvega odstavka tega člena za vsak vzajemni pokojninski sklad.
(3) V zvezi z vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem
trgu vrednostnih papirjev in so bili izdani kot pisne listine, mora upravljavec
vzajemnega pokojninskega sklada s pogodbo, ki jo sklene z banko, ki je
pridobila dovoljenje za opravljanje poslov hrambe vrednostnih papirjev, ki niso
bili javno ponujeni, pooblastiti le-to za opravljanje vseh poslov v zvezi s
hrambo teh vrednostnih papirjev za račun posameznega vzajemnega pokojninskega
sklada, ki ga upravlja.
(4) Za hrambo iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe
prvega in drugega odstavka tega člena.
(5) Klirinško depotna družba mora ustanovitelju vzajemnega pokojninskega sklada
in nadzornemu organu po tem zakonu, na njihovo zahtevo, posredovati podatke o
stanju vrednostnih papirjev na računu vzajemnega pokojninskega sklada ter jim
omogočiti pregled tega stanja.
326. člen
(Naložbe v denarne depozite oziroma posojila)
(1) Upravljalec vzajemnega pokojninskega sklada mora v zvezi z naložbami
vzajemnega pokojninskega sklada v bančne denarne depozite oziroma posojila
skleniti pogodbo z banko oziroma posojilojemalcem v svojem imenu in za račun
vzajemnega pokojninskega sklada. Iz pogodbe mora biti jasno razvidno, da je
sklenjena za račun vzajemnega pokojninskega sklada.
(2) Kadar je posojilo iz prejšnjega odstavka zavarovano z zastavno pravico na
nepremičnini, mora upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada zagotoviti, da
se zastavna pravica v zemljiški knjigi vknjiži v korist vzajemnega
pokojninskega sklada kot zastavnega upnika.
(3) Kadar je posojilo iz prvega odstavka tega člena zavarovano z zastavno
pravico na vrednostnih papirjih, ki so bili izdani v nematerializirani obliki,
mora upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada zagotoviti, da se zastavna
pravica v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev vknjiži v
korist vzajemnega pokojninskega sklada kot zastavnega upnika.
(4) V vseh drugih primerih zavarovanja posojila iz prvega odstavka tega člena,
ki jih ne urejata drugi in tretji odstavek tega člena, mora biti zastavna
pravica ustanovljena v korist vzajemnega pokojninskega sklada kot zastavnega
upnika v skladu s predpisi, ki urejajo ustanovitev zastavne pravice na
premoženju, ki je predmet zastave.
327. člen
(Poseben denarni račun vzajemnega pokojninskega sklada)
Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada mora pri banki oziroma
organizaciji, ki opravlja plačilni promet, za vsak vzajemni pokojninski sklad,
ki ga upravlja, odpreti poseben denarni račun vzajemnega pokojninskega sklada,
preko katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov v zvezi s
premoženjem vzajemnega pokojninskega sklada, in vodi denarna sredstva
vzajemnega pokojninskega sklada.
3.6.
Prenos upravljanja vzajemnega pokojninskega
sklada na drugega upravljavca
328. člen
(Pogodba o prenosu upravljanja)
(1) Upravljavec zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada lahko s pogodbo
prenese upravljanje tega sklada na drugega upravljavca vzajemnega pokojninskega
sklada, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 315. člena[Lem96] tega zakona, če s tem soglaša delodajalec
- ustanovitelj vzajemnega pokojninskega sklada.
(2) Za prenos upravljanja odprtega vzajemnega sklada na način iz prejšnjega
odstavka je potrebno soglasje zavarovancev prostovoljnega dodatnega
zavarovanja, članov tega sklada, ki so lastniki 70% enot premoženja vzajemnega
pokojninskega sklada, vpisanih na njihovih osebnih računih.
(3) Upravljavec odprtega vzajemnega sklada mora o pogodbi o prenosu upravljanja
vzajemnega pokojninskega sklada pisno obvestiti vse zavarovance prostovoljnega
dodatnega zavarovanja, člane sklada. Šteje se, da zavarovanec prostovoljnega
dodatnega zavarovanja, član sklada, soglaša s prenosom upravljanja, če v roku
15 dni od prejema obvestila s pisno vlogo ne obvesti upravljavca, da prenosu
nasprotuje. Na pravico do ugovora mora biti zavarovanec prostovoljnega
dodatnega zavarovanja jasno in razumljivo opozorjen v obvestilu o prenosu.
329. člen
(Soglasje agencije k prenosu upravljanja)
(1) Za prenos upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada iz prejšnjega člena
mora upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada pridobiti soglasje agencije.
(2) Zahtevi za izdajo soglasja mora upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada
predložiti:
- listine, iz katerih je razvidno da prevzemnik upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 315. člena[Lem97] tega zakona,
- pogodbo o prenosu upravljanja,
- soglasje delodajalca, ustanovitelja zaprtega vzajemnega sklada, da soglaša s
prenosom, oziroma dokazilo o tem, da s prenosom soglašajo zavarovanci
prostovoljnega dodatnega zavarovanja, člani tega sklada, ki so lastniki 70%
enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, vpisanih na njihovih osebnih
računih.
(3) Agencija izda soglasje k prenosu upravljanja vzajemnega pokojninskega
sklada, če iz priloženih listin izhaja:
- da prevzemnik upravljanja izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega
pokojninskega sklada,
- da so izpolnjeni pogoji za prenos upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada
po tem zakonu.
330. člen
(Prenos upravljanja na zahtevo delodajalca oziroma članov sklada)
(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada je dolžan prenesti upravljanje
tega sklada na drugega upravljavca, če to zahteva delodajalec, ustanovitelj
zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada ali če to zahtevajo zavarovanci
prostovoljnega dodatnega zavarovanja, člani odprtega vzajemnega pokojninskega
sklada, ki so lastniki 70% enot premoženja tega sklada, vpisanih na njihovih
osebnih računih.
(2) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada, na katerega se prenaša
upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, mora izpolnjevati pogoje za
upravljanje tega sklada po tem zakonu.
(3) Za prenos upravljanja po tem členu se smiselno uporablja določba prejšnjega
člena.
3. 7.
Likvidacija vzajemnega pokojninskega sklada
331. člen
(Razlogi za začetek likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada)
(1) Likvidacija vzajemnega pokojninskega sklada se začne v naslednjih primerih:
- če je s pravnomočno odločbo agencije upravljavcu vzajemnega pokojninskega
sklada odvzeto dovoljenje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada ali,
če je bil nad upravljavcem začet stečajni postopek ali postopek likvidacije,
- če je število članov vzajemnega pokojninskega sklada ob izteku enega leta od
ustanovitve vzajemnega pokojninskega sklada manjše od 1000,
- če se število članov vzajemnega pokojninskega sklada zmanjša pod 1000 in v
naslednjih treh mesecih ne doseže tega števila,
- če se čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada zmanjša pod
50.000.000 tolarjev in v nadaljnjih treh mesecih ne doseže 50.000.000 tolarjev,
- v drugih primerih, določenih s pravili vzajemnega pokojninskega sklada.
(2) Niti član vzajemnega pokojninskega sklada niti njegov upnik ne moreta
zahtevati razdelitve premoženja oziroma likvidacije vzajemnega pokojninskega
sklada.
332. člen
(Sklep o začetku likvidacije)
(1) V primerih iz druge do pete alinee prvega odstavka prejšnjega člena[Lem98] sprejme sklep o začetku likvidacije
upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada.
(2) Sklep o začetku likvidacije objavi upravljavec v Uradnem listu Republike
Slovenije in o njem pisno obvesti vse člane vzajemnega pokojninskega sklada.
333. člen
(Pravne posledice začetka likvidacijskega postopka)
Od dneva objave sklepa o začetku likvidacijskega postopka člani vzajemnega
pokojninskega sklada od upravljavca ne morejo več zahtevati izplačila odkupne
vrednosti enot premoženja, knjiženih v korist njihovih osebnih računov.
334. člen
(Unovčenje in razdelitev likvidacijske mase)
(1) Po sprejemu sklepa o začetku likvidacije upravljavec unovči vse naložbe
vzajemnega pokojninskega sklada.
(2) Iz denarne likvidne mase, ki nastane z unovčenjem naložb vzajemnega
pokojninskega sklada, si upravljavec izplača provizijo za upravljanje
vzajemnega pokojninskega sklada v sorazmerju s časom upravljanja tega sklada v
letu likvidacije, in stroške likvidacije, do katerih je upravičen po pravilih
vzajemnega pokojninskega sklada, ostanek likvidacijske mase pa se razdeli
članom vzajemnega pokojninskega sklada v sorazmerju s številom enot premoženja,
knjiženih v korist njihovega osebnega računa.
(3) Če je prišlo do likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada iz razloga
navedenega v prvi alinei prvega odstavka 331. člena [Lem99] tega zakona, upravljavec vzajemnega
pokojninskega sklada ni upravičen do provizije iz prejšnjega odstavka.
(4) Od izplačila sredstev članom vzajemnega pokojninskega sklada iz
likvidacijske mase, upravljavec ni upravičen do provizije.
335. člen
(Likvidacija po sklepu agencije)
(1) V primeru iz prve alinee prvega odstavka 331. člena [Lem100] tega
zakona izda sklep o likvidaciji agencija.
(2) Za likvidacijo vzajemnega pokojninskega sklada po sklepu agencije se
smiselno uporabljajo določbe 332. do 334. člena tega
zakona.
(3) Prenehal veljati.
(4) Prenehal veljati.
336. člen
(Prenos upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada namesto likvidacije)
(1) V primeru iz prve alinee prvega odstavka 331. člena [Lem101] tega
zakona lahko agencija sklene, da se namesto likvidacije prenese upravljanje
vzajemnega pokojninskega sklada na drugega upravljavca iz 315.
člena tega zakona, če ta na tak prevzem pristane.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka agencija s sklepom o prenosu upravljanja
vzajemnega pokojninskega sklada namesto likvidacije pooblasti banko, pri kateri
je odprt denarni račun iz 327. člena tega zakona, da izvede
vsa opravila, potrebna za prenos upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada.
Stroške prenosa izplača upravljavec-prevzemnik banki iz sredstev vzajemnega
pokojninskega sklada, in za račun vzajemnega pokojninskega sklada uveljavi
povrnitev le-teh od upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada iz prve alinee
prvega odstavka 331.
člena[Lem102] tega
zakona.
4.
Pokojninska družba
4.1. Splošno
337. člen
(Pojem)
(1) Pokojninska družba je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima
dovoljenje za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavarovanja po
tem zakonu.
(2) Pokojninska družba mora imeti najmanj 15.000 zavarovancev prostovoljnega
dodatnega zavarovanja.
(3) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja v prvem letu po ustanovitvi
pokojninske družbe.
338. člen
(Pravno organizacijska oblika)
(1) Pokojninska družba je lahko organizirana le kot delniška družba.
(2) Za pokojninsko družbo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
zavarovalništvo, o zavarovalni delniški družbi, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
339. člen
(Dejavnost pokojninske družbe)
(1) Pokojninska družba ne sme opravljati nobene druge dejavnosti razen
dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavarovanja.
(2) Za dejavnost prostovoljnega dodatnega zavarovanja po tem zakonu se šteje
opravljanje poslov:
- zbiranja premij prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in vodenja osebnih
računov zavarovancev,
- upravljanja s premoženjem pokojninske družbe,
- izplačevanja pokojninske rente,
- upravljanja z zaprtimi in odprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi.
(3) Pokojninska družba lahko opravljanje poslov iz druge in tretje alinee
prejšnjega odstavka s pogodbo prenese na drugo pravno osebo v skladu s tem
zakonom.
340. člen
(Osnovni kapital in delnice pokojninske družbe)
(1) Osnovni kapital pokojninske družbe mora biti vedno enak eni tretjini
minimalnega kapitala, ki ga za zavarovalnico, ki opravlja zavarovalne posle v skupini
življenjskih zavarovanj, predpisuje zakon o zavarovalništvu, in ne sme biti
nikoli nižji od višine zajamčenega kapitala, ki ga za to zavarovalnico določa
zakon, ki ureja zavarovalništvo.
(2) Delnice pokojninske družbe so lahko le imenske.
341. člen
(Kvalificirani deleži)
(1) Za pridobitev delnic pokojninske družbe, na podlagi katerih oseba postane
posredno ali neposredno imetnik 10%, 20%, 33% ali 50% vseh delnic pokojninske
družbe (v nadaljevanju: kvalificirani delež), je potrebno dovoljenje nadzornega
organa po zakonu o zavarovalništvu.
(2) Za izdajo in odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo o dovoljenju za
pridobitev kvalificiranega deleža zavarovalne delniške družbe.
4.2.
Dovoljenje za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavarovanja
342. člen
(Dovoljenje za opravljanje dejavnosti prostovoljnega
dodatnega zavarovanja)
(1) Dovoljenje za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavarovanja
izda nadzorni organ po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, na podlagi pozitivnega
mnenja ministra, pristojnega za delo.
(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja zavarovalništvo, o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov.
(1) Pokojninska družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje poslov
prostovoljnega dodatnega zavarovanja iz prve in tretje alinee drugega odstavka 339. člena
[Lem103] tega
zakona mora imeti pooblaščenega aktuarja, ki ga imenuje skupščina pokojninske
družbe.
(2) Glede pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba za pridobitev naziva
pooblaščeni aktuar, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo.
(3)
Pokojninska družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje poslov
prostovoljnega dodatnega zavarovanja iz druge alinee drugega odstavka 339. člena
[Lem104] tega
zakona mora zaposlovati delavce, ki imajo ustrezna strokovna znanja in izkušnje
s področja financ.
(4) Minister, pristojen za delo, predpiše najmanjše število delavcev, ki jih
mora zaposlovati pokojninski sklad v skladu s prejšnjim odstavkom, pogoje, ki
jih morajo izpolnjevati ter način preverjanja teh pogojev.
4.3.
Organi pokojninske družbe
344. člen
(Uprava pokojninske družbe)
(1) Za člana uprave pokojninske družbe je lahko imenovana le oseba, ki
izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, in ki pridobi dovoljenje za
opravljanje funkcije člana pokojninske družbe.
(2) Za člana uprave pokojninske družbe je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje
pogoje za člana uprave zavarovalne delniške družbe, določene z zakonom, ki
ureja zavarovalništvo.
(3) Uprava pokojninske družbe, ki opravlja posle iz dveh oziroma vseh alinej
drugega odstavka 339.
člena [Lem105] tega
zakona mora imeti najmanj dva člana, ki pokojninsko družbo zastopata in
predstavljata v pravnem prometu. Nobeden izmed članov uprave te pokojninske
družbe oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje
pokojninske družbe za celoten obseg poslov iz drugega odstavka 339. člena[Lem106] tega
zakona.
(4) Član uprave mora biti v pokojninski družbi v delovnem razmerju s polnim
delovnim časom za nedoločen čas.
345. člen
(Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave)
(1) Za člana uprave pokojninske družbe je lahko imenovana le oseba, ki pridobi
dovoljenje nadzornega organa po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, za
opravljanje funkcije člana uprave pokojninske družbe.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora kandidat za
člana uprave priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena.
(3) Nadzorni organ izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če na podlagi
listin iz drugega odstavka tega člena zaključi, da kandidat izpolnjuje pogoje
za člana uprave pokojninske družbe.
(4) Nadzorni organ zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če iz podatkov, s
katerimi razpolaga izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih je
oseba storila, lahko ogroženo poslovanje pokojninske družbe v skladu s pravili
o obvladovanju tveganj.
(5) Oseba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave,
mora pred imenovanjem za opravljanje te funkcije v drugi pokojninski družbi
ponovno pridobiti dovoljenje nadzornega organa za imenovanje za člana uprave.
346. člen
(Nadzorni svet pokojninske družbe)
(1) Pokojninska družba mora imeti nadzorni svet.
(2) Glede sestave nadzornega sveta se ne uporabljajo določbe zakona o
sodelovanju delavcev pri upravljanju.
(3) Član nadzornega sveta ne more biti oseba, ki je povezana s pravnimi osebami,
v katerih je pokojninska družba udeležena z več kot 5% kapitalskim deležem.
(4) Najmanj ena tretjina članov nadzornega sveta pokojninske družbe mora biti
imenovana na predlog zavarovancev pokojninske družbe.
(5) Način imenovanja članov nadzornega sveta iz prejšnjega odstavka se določi v
statutu pokojninske družbe.
347. člen
(Statut pokojninske družbe)
Poleg določb, ki jih mora imeti statut delniške družbe po zakonu o gospodarskih
družbah, mora statut pokojninske družbe obvezno vsebovati:
- temeljna načela in omejitve vlaganj,
- znesek in osnovo za izračunavanje stroškov družbe, depozitne banke oziroma
pravne osebe, na katero se prenaša opravljanje določenih poslov,
- način ugotavljanja udeležbe na dobičku,
- način informiranja članov o stanju na njihovih osebnih računih.
348. člen
(Poslovanje pokojninske družbe)
Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za poslovanje pokojninske družbe
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, o opravljanju
zavarovalnih poslov, o obvladovanju tveganj, o varovanju zaupnih podatkov, o
poslovnih knjigah in poslovnih poročilih, o revidiranju ter o nadzoru nad
zavarovalnicami.
349. člen
(Prenehanje pokojninske družbe)
Za prenehanje pokojninske družbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
zavarovalništvo o likvidaciji in stečaju zavarovalne delniške družbe.
5.
Vključitev v prostovoljno dodatno zavarovanje ter prenehanje tega zavarovanja
350. člen
(Vključitev v prostovoljno dodatno zavarovanje)
(1) Oseba se vključi v prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu,
ki ga izvaja zavarovalnica iz tretjega odstavka 306. člena [Lem107] tega
zakona tako, da sklene pogodbo o prostovoljnem dodatnem zavarovanju z
zavarovalnico (zavarovalna pogodba prostovoljnega dodatnega zavarovanja) oziroma
da k taki pogodbi pristopi.
(2) Oseba se vključi v prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu,
ki ga izvaja vzajemni pokojninski sklad tako, da pristopi k pravilom sklada s
pravicami in obveznostmi člana vzajemnega pokojninskega sklada.
(3) Oseba se vključi v prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu,
ki ga izvaja pokojninska družba tako, da sklene pogodbo o prostovoljnem
dodatnem zavarovanju s to družbo.
(4) Oseba se lahko istočasno vključi v prostovoljno dodatno zavarovanje po enem
pokojninskem načrtu kolektivnega zavarovanja in po enem pokojninskem načrtu
individualnega zavarovanja, ki izpolnjujeta pogoje iz prvega odstavka 297. člena[Lem108] tega
zakona.
351. člen
(Razlogi za prenehanje prostovoljnega dodatnega zavarovanja)
(1) Prostovoljno dodatno zavarovanje preneha, ko zavarovanec, vključen v to
zavarovanje, pridobi pravice iz 362. oziroma 363. člena
tega zakona (redno prenehanje).
(2) Prostovoljno dodatno zavarovanje preneha tudi v naslednjih primerih
(izredno prenehanje):
- z izstopom iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja,
- z odpovedjo pogodbe o prostovoljnem dodatnem zavarovanju,
- s smrtjo zavarovanca prostovoljnega dodatnega zavarovanja pred pridobitvijo
pravice iz 361. člena tega zakona,
- s prenehanjem izvajalca prostovoljnega dodatnega zavarovanja.
352. člen
(Obveznosti upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada
ob rednem prenehanju)
(1) Ko zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja, član vzajemnega
pokojninskega sklada, pridobi pravico do dodatne pokojnine po tem zakonu,
unovči upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada odkupno vrednost enot
premoženja tega sklada, vpisanih na osebnem računu zavarovanca, v skladu z
določbo 320. člena tega zakona.
(2) Upravljavec mora v imenu in za račun zavarovanca iz prejšnjega odstavka
skleniti življenjsko zavarovanje, po katerem zavarovanec pridobi pravico do
doživljenjske mesečne pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih
izračuna tako, kot če bi bila v enkratnem znesku vplačana čista premija v
višini odkupne vrednosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja, član sklada, samostojno
izbere zavarovalnico, pri kateri upravljavec vzajemnega pokojninskega sklene
življenjsko zavarovanje iz prejšnjega odstavka, če pokojninski načrt daje
možnost izbire med več zavarovalnicami.
353. člen
(Obveznosti zavarovalnice oziroma pokojninske družbe
ob rednem prenehanju)
(1) Ko zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja, na podlagi police
prostovoljnega dodatnega zavarovanja, sklenjene z zavarovalnico iz tretjega
odstavka 306.
člena[Lem109] tega
zakona, pridobi pravico do dodatne pokojnine po tem zakonu, mora zavarovalnica
denarna sredstva v višini odkupne vrednosti police prenesti z računa kritnega
sklada, oblikovanega v zvezi z zavarovanji, pri katerih zavarovanec prevzema
naložbeno tveganje, na račun kritnega sklada, oblikovanega v zvezi z
zavarovanji, ki krijejo izplačilo doživljenjske mesečne pokojninske rente.
(2) Ko zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja, na podlagi
pokojninskega načrta, ki ga izvaja pokojninska družba, pridobi pravico do
dodatne pokojnine po tem zakonu, mora pokojninska družba ravnati po prejšnjem
odstavku, če je v pokojninskem načrtu določeno, da bo doživljenjsko mesečno
pokojninsko rento izplačevala sama.
(3) Če je s pokojninskim načrtom določeno, da pokojninska družba zagotavlja
izplačilo pokojninske rente pri zavarovalnici, mora pokojninska družba v imenu
in za račun zavarovanca skleniti življenjsko zavarovanje, po katerem
zavarovanec pridobi pravico do doživljenjske mesečne pokojninske rente v
višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bila v enkratnem
znesku vplačana čista premija v višini odkupne vrednosti police prostovoljnega
dodatnega zavarovanja, sklenjene s pokojninsko družbo.
(4) Če pokojninski načrt daje možnost izbire med več zavarovalnicami, lahko
zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja tudi sam izbere zavarovalnico,
pri kateri bo pokojninska družba sklenila življenjsko zavarovanje iz prejšnjega
odstavka.
354. člen
(Prenehanje prostovoljnega dodatnega zavarovanja zaradi izstopa)
(1) Prostovoljno dodatno zavarovanje preneha z izstopom zavarovanca
prostovoljnega dodatnega zavarovanja iz članstva v vzajemnem pokojninskem
skladu oziroma z odpovedjo pogodbe o prostovoljnem dodatnem zavarovanju,
sklenjene med zavarovalnico ali pokojninsko družbo in zavarovancem
prostovoljnega dodatnega zavarovanja, s strani zavarovanca.
(2) Izstop iz prejšnjega odstavka je možen na podlagi pisne izjave o izstopu.
(3) Izstopni rok mora biti določen v pokojninskem načrtu in ne sme biti daljši
od treh mesecev. Izstopni rok začne teči s prvim dnem naslednjega meseca po
vročitvi izstopne izjave.
(4) Prostovoljno dodatno zavarovanje preneha z iztekom izstopnega roka iz
prejšnjega odstavka.
355. člen
(Prenehanje prostovoljnega dodatnega zavarovanja zaradi
odpovedi izvajalca pokojninskega načrta)
(1) Izvajalec pokojninskega načrta odpove prostovoljno dodatno zavarovanje:
- če zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja ni plačal premije
prostovoljnega dodatnega zavarovanja 12 zaporednih mesecev oziroma daljše
časovno obdobje določeno s pokojninskim načrtom, razen v primeru mirovanja
pravic;
- če je zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja ob sklenitvi pogodbe o
prostovoljnem dodatnem zavarovanju oziroma ob pristopu k pravilom vzajemnega
pokojninskega sklada dal neresnične podatke oziroma navajal neresnična dejstva,
pomembne za sklenitev zavarovanja;
- če je zavarovancu prostovoljnega dodatnega zavarovanja prenehalo delovno
razmerje pri delodajalcu, ki financira pokojninski načrt, delovno razmerje pa
je bilo pogoj za vključitev v pokojninski načrt.
(2) Pred odpovedjo prostovoljnega dodatnega zavarovanja iz razlogov navedenih v
prvi alinei prejšnjega odstavka mora izvajalec pokojninskega načrta posredovati
zavarovancu prostovoljnega dodatnega zavarovanja pisni opomin.
356. člen
(Prenehanje prostovoljnega dodatnega zavarovanja
zaradi smrti zavarovanca)
(1) Prostovoljno dodatno zavarovanje preneha, če zavarovanec prostovoljnega
dodatnega zavarovanja umre pred pridobitvijo pravice do dodatne starostne
pokojnine iz 362. člena tega zakona oziroma predčasne
dodatne starostne pokojnine iz 363. člena tega zakona.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka pridobi oseba, ki jo je zavarovanec
imenoval za upravičenca v primeru smrti, pravico zahtevati od izvajalca
prostovoljnega dodatnega zavarovanja izpolnitev obveznosti iz 357.
člena tega zakona.
(3) Če zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja ni navedel upravičenca
za primer smrti, preide pravica zahtevati od izvajalca prostovoljnega dodatnega
zavarovanja izpolnitev obveznosti iz 357. člena tega zakona
na dediče zavarovanca.
357. člen
(Obveznost izvajalca prostovoljnega dodatnega zavarovanja
ob izrednem prenehanju zavarovanja)
(1) Ob izrednem prenehanju prostovoljnega dodatnega zavarovanja mora upravljavec
vzajemnega pokojninskega sklada izplačati zavarovancu ali upravičencu za primer
smrti enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti enot premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada, vpisanih na osebnem računu zavarovanca.
(2) Izračun odkupne vrednosti se opravi na način določen v 320.
členu tega zakona.
(3) Če je izvajalec prostovoljnega dodatnega zavarovanja zavarovalnica ali
pokojninska družba, mora le-ta izplačati zavarovancu ali upravičencu za primer
smrti enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti police
prostovoljnega dodatnega zavarovanja, na podlagi katere je bil vključen v
pokojninski načrt, ki ga izvaja ta zavarovalnica ali pokojninska družba.
(4) Izvajalec prostovoljnega dodatnega zavarovanja mora opraviti denarno
izplačilo po tem členu najkasneje v roku 60 dni po izrednem prenehanju
prostovoljnega dodatnega zavarovanja, če v naslednjih odstavkih ni drugače
določeno.
(5) Če je prostovoljno dodatno zavarovanje prenehalo zaradi izstopa ali zaradi
odpovedi izvajalca pokojninskega načrta, ima zavarovanec možnost, da se v 30.
dneh, šteto od dne, ko ga je upravljavec obvestil o tej pravici, odloči za
izplačilo odkupne vrednosti po prvem odstavku tega člena ali za zadržanje
pravic iz vplačanih enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, vpisanih
na njegovem osebnem računu. V kolikor zavarovanec ne pošlje pisnega obvestila
upravljavcu vzajemnega pokojninskega sklada v zakonsko določenem roku, se
šteje, da se je odločil za zadržanje pravic iz vplačanih enot premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada, vpisanih na njegovem osebnem računu.
(6) Upravljavec mora zavarovanca obvestiti o pravici iz prejšnjega odstavka v
roku 8 dni od prejema izjave o izstopu iz drugega odstavka 354. člena [Lem110] tega
zakona oziroma hkrati z obvestilom o odpovedi dodatnega zavarovanja po 355. členu tega zakona.
(7) Če prostovoljno dodatno zavarovanje krije tudi izplačilo dodatne invalidske
pokojnine, in po pokojninskem načrtu s pridobitvijo pravice do dodatne
invalidske pokojnine preneha tudi zavarovanje, ki krije izplačilo dodatne
starostne oziroma predčasne starostne pokojnine, mora izvajalec pokojninskega
načrta v imenu in za račun zavarovanca, v enkratnem znesku vplačati dodatno
čisto premijo v višini odkupne vrednosti za zavarovanje, ki krije izplačilo
dodatne invalidske pokojnine.
(8) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v primeru, če
prostovoljno dodatno zavarovanje krije izplačilo dodatne družinske pokojnine.
(9) Če zavarovanec zadrži pravice iz petega odstavka tega člena oziroma v
primeru iz sedmega in osmega odstavka tega člena, se ne uporablja določba
četrtega odstavka 350. člena [Lem111] in
določba 359. člena tega zakona.
(10) Določbe petega do devetega odstavka tega člena se uporabljajo tudi v
primeru, če je izvajalec prostovoljnega dodatnega zavarovanja zavarovalnica
oziroma pokojninska družba.
358. člen
(Odkupna vrednost, če je načrt financiral delodajalec)
(1) Določbe prejšnjega člena se uporabljajo tudi za pravico zavarovanca oziroma
upravičenca do denarnega izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja,
ki jih je financiral delodajalec, če ni v naslednjih odstavkih tega člena
drugače določeno.
(2) V primeru izrednega prenehanja zavarovanja zaradi izstopa oziroma zaradi
odpovedi izvajalca pokojninskega načrta pridobi zavarovanec že ob prenehanju
zavarovanja pravico do denarnega izplačila v višini odkupne vrednosti enot
premoženja, ki jih je financiral delodajalec, če je bil v pokojninski načrt
vključen najmanj 120 mesecev.
(3) Če je zavarovanje zaradi izstopa oziroma zaradi odpovedi izvajalca
pokojninskega načrta prenehalo pred iztekom 120 mesecev, zavarovanec zadrži
pravice iz petega odstavka prejšnjega člena, pravico do denarnega izplačila v
višini odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec pa
pridobi, ko preteče 120 mesecev šteto od vključitve v pokojninski načrt.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi v primeru iz tretjega
odstavka prejšnjega člena.
359. člen
(Obdavčitev izplačila odkupne vrednosti)
(1) Če je v primeru izrednega prenehanja prostovoljnega dodatnega zavarovanja
zavarovanec oziroma upravičenec pridobil pravico do izplačila odkupne
vrednosti, nastane obveznost zavarovanca plačati davek od osebnih prejemkov in
dohodnino od odkupne vrednosti v skladu z zakonom o dohodnini.
(2) Ne glede na zakon o dohodnini se davek od osebnih prejemkov od odkupne
vrednosti plača tudi, če je zavarovanje prenehalo zaradi smrti zavarovanca.
(3) Izvajalec pokojninskega načrta mora v roku 30 dni od dneva izrednega
prenehanja zavarovanja o prenehanju obvestiti pristojni davčni organ. Obvestilu
mora priložiti izračun odkupne vrednosti.
(4) Izvajalec pokojninskega načrta mora v imenu in za račun zavarovanca od
odkupne vrednosti plačati davek od osebnih prejemkov po stopnji, določeni za
druge prejemke po zakonu o dohodnini, razliko med odkupno vrednostjo in davkom
od osebnih prejemkov (v nadaljevanju: čista odkupna vrednost) pa izplačati
zavarovancu oziroma upravičencu za primer smrti oziroma dedičem.
(5) Čista odkupna vrednost, ki se izplača upravičencu za primer smrti oziroma
dediču, je osnova za odmero davka na dediščine in darila.
(Opomba: v delu, ki se nanaša na dohodnino, se ta člen preneha uporabljati -
ZDoh-1-UPB2.)
360. člen
(Prenos sredstev iz enega pokojninskega načrta v drugi)
(1) Prenos sredstev iz enega pokojninskega načrta k drugemu pokojninskemu
načrtu je dovoljen po tem zakonu le, če gre v obeh primerih za pokojninska
načrta iz prvega odstavka 297. člena[Lem112] tega
zakona in če je premija prostovoljnega dodatnega zavarovanja plačana za
obdobje, ki ni krajše od 36 mesecev.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v primeru spremembe delodajalca
prenos sredstev med pokojninskima načrtoma kolektivnega zavarovanja iz prvega
odstavka 297.
člena[Lem113] tega
zakona dovoljen tudi, če je premija kolektivnega prostovoljnega dodatnega
zavarovanja plačana za obdobje, krajše od 36 mesecev.
(3) Prenos sredstev se opravi na podlagi pisne zahteve za prenos sredstev,
kateri mora zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja priložiti soglasje
izvajalca pokojninskega načrta, na katerega se prenašajo sredstva.
(4) V primeru prenosa sredstev po tem členu ne nastopijo posledice iz
prejšnjega člena.
(5) Izvajalec pokojninskega načrta, iz katerega je izstopil zavarovanec
prostovoljnega dodatnega zavarovanja po tem členu, ima pravico do povračila
stroškov zaradi prenosa sredstev v višini, določeni v pokojninskem načrtu.
(6) Izvajalec pokojninskega načrta mora opraviti prenos sredstev najkasneje v
roku 30 dni po vložitvi zahteve iz drugega odstavka tega člena.
6.
Pravice iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja
361. člen
(Prejemki iz dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) S prostovoljnim dodatnim zavarovanjem se zavarovancu prostovoljnega
pokojninskega zavarovanja zagotavlja pravica do dodatne starostne pokojnine v
obliki mesečne pokojninske rente.
(2) Če je tako določeno s pokojninskim načrtom iz prvega odstavka 297. člena[Lem114] tega
zakona se lahko zavarovancu prostovoljnega pokojninskega zavarovanja
zagotavljata tudi pravica do dodatne invalidske pokojnine in pravica do dodatne
družinske pokojnine.
362. člen
(Dodatna starostna pokojnina)
(1) Zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne
starostne pokojnine, če:
- je dopolnil starost 58 let,
- je uveljavil pravico do pokojnine po predpisih o obveznem pokojninskem
zavarovanju,
- je od vključitve v prostovoljno dodatno zavarovanje preteklo najmanj 120
mesecev.
(2) Zavarovanec pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine z dnem, ko je
izpolnjen zadnji od pogojev iz prejšnjega odstavka.
(3) Če zavarovanec pridobi pravico do pokojnine po predpisih o obveznem
pokojninskem zavarovanju pred izpolnitvijo pogojev za pridobitev dodatne
starostne pokojnine, ima pravico zahtevati mirovanje prostovoljnega dodatnega
zavarovanja od dneva pridobitve pravice do pokojnine po predpisih o obveznem
pokojninskem zavarovanju do izpolnitve pogojev za pridobitev dodatne starostne
pokojnine, lahko pa nadaljujejo z vplačevanjem premij v prostovoljno dodatno
zavarovanje do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino iz prvega odstavka
tega člena.
(4)
Zavarovancu, ki je pridobil pravico do dodatne starostne pokojnine in se za
stalno izseli v tujino, se ta pokojnina izplačuje tudi na ozemlje druge države.
363. člen
(Predčasna dodatna starostna pokojnina)
Ne glede na določbo prejšnjega člena zavarovanec, ki ni več vključen v obvezno
pokojninsko zavarovanje po tem zakonu, pridobi pravico do dodatne starostne
pokojnine pred izpolnitvijo pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka
prejšnjega člena tega zakona (predčasna dodatna starostna pokojnina), če:
- je bil vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje najmanj 180 mesecev,
- je dopolnil 53 let starosti,
- je vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu, ki
zagotavlja pravico do predčasne dodatne starostne pokojnine.
364. člen
(Dodatna invalidska pokojnina)
Če zavarovanje po pokojninskem načrtu krije izplačilo dodatne invalidske
pokojnine, pridobi zavarovanec pravico do dodatne invalidske pokojnine v
naslednjem mesecu po nastopu zavarovalnega primera.
365. člen
(Dodatna družinska pokojnina)
(1) Če zavarovanje po pokojninskem načrtu krije izplačilo dodatne družinske
pokojnine, je upravičenec do dodatne družinske pokojnine lahko samo oseba, ki
je po predpisih o obveznem pokojninskem zavarovanju upravičena do družinske
oziroma vdovske pokojnine.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka pridobi upravičenec pravico do dodatne
družinske pokojnine v naslednjem mesecu po smrti zavarovanca.
366. člen
(Mirovanje prostovoljnega dodatnega zavarovanja)
(1) Zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja in izvajalec pokojninskega
načrta se lahko dogovorita, da se začasno preneha s plačevanjem premije
prostovoljnega dodatnega zavarovanja po pokojninskem načrtu (mirovanje
prostovoljnega dodatnega zavarovanja).
(2) Pogoji za vzpostavitev mirovanja in dolžina trajanja navedenega obdobja se
določijo v pokojninskem načrtu.
7.
Pridobitev davčnih in drugih olajšav
367. člen
(Davčne olajšave za zavarovance in plačilo dohodnine)
(1) Zavarovancu, ki v svojo korist plačuje premije prostovoljnega dodatnega
zavarovanja izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Republiki Sloveniji po
pokojninskem načrtu, ki izpolnjuje pogoje iz 369. člena
tega zakona, se lahko zniža osnova za dohodnino za leto, v katerem je bila
premija plačana, vendar največ do zneska olajšave, določene v drugem odstavku 301. člena
[Lem115] tega
zakona oziroma do višine razlike iz šestega odstavka 301. člena [Lem116] tega
zakona. Plačane premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja ni mogoče
uveljavljati kot zmanjšanje osnove za dohodnino v skladu s 4. točko prvega
odstavka 9. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 7/95 in
44/96).
(2) Znesek premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki jo za račun
zavarovanca plačuje delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v
Republiki Sloveniji po pokojninskem načrtu, ki izpolnjuje pogoje iz 369. člena tega zakona, se ne glede na določbe zakona o
dohodnini, zavarovancu ne všteva v osnovo za dohodnino v letu, v katerem je
bila premija plačana, vendar največ do zneska olajšave, določene v drugem
odstavku 301.
člena [Lem117] tega
zakona.
(3) V primeru izplačila dodatne starostne pokojnine iz 362.
člena tega zakona oziroma predčasne dodatne starostne pokojnine iz 363. člena tega zakona, dodatne invalidske pokojnine iz 364. člena tega zakona ali dodatne družinske pokojnine iz 365. člena tega zakona je upravičenec do navedene pokojnine
zavezan plačati davek od osebnih prejemkov in dohodnino od navedene pokojnine,
ki se v skladu z zakonom o dohodnini obdavči kot drug prejemek po četrti alinei
prvega odstavka 15. člena zakona o dohodnini.
(Opomba: v delu, ki se nanaša na dohodnino, se ta člen preneha uporabljati -
ZDoh-1-UPB2.)
368. člen
(Davčna olajšava za delodajalca, ki financira pokojninski načrt)
(1) Delodajalcu, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in
izpolnjuje pogoje iz 302. do 305. člena tega zakona, se
premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki jih v posameznem letu plača v
korist zavarovancev po pokojninskem načrtu, ki izpolnjuje pogoje po 369. členu tega zakona, priznajo kot davčna olajšava pri davku
od dobička pravnih oseb in pri davku od dohodkov iz dejavnosti za leto, v
katerem so bile premije plačane, vendar največ do zneska olajšave, določene v
drugem odstavku 301.
člena[Lem118] tega
zakona in največ do višine davčne osnove v tem letu.
(2) Od premije iz prejšnjega odstavka se ne plačujejo prispevki za socialno
varnost.
(3) Premija iz prvega odstavka tega člena se ne upošteva pri izračunu
pokojninske osnove zavarovanca in se ne šteje za izplačilo plače.
(Opomba: v delu, ki se nanaša na dohodnino, se ta člen preneha uporabljati -
ZDoh-1-UPB2.)
369. člen
(Pogoji za uveljavitev olajšav)
Zavarovancu iz 367. člena in delodajalcu iz 368.
člena tega zakona se priznajo olajšave, določene s tem zakonom, pod
pogojem, da je pokojninski načrt, na podlagi katerega se plačuje premija
prostovoljnega dodatnega zavarovanja, odobren v skladu z 297.
členom tega zakona in vpisan v poseben register v skladu s tem zakonom.
(Opomba: v delu, ki se nanaša na dohodnino, se ta člen preneha uporabljati -
ZDoh-1-UPB2.)
370. člen
(Registracija pokojninskega načrta)
(1) Pokojninski načrt se vpiše v poseben register, ki ga vodi pristojni davčni
organ (v nadaljevanju: register).
(2) Register se sestoji iz glavne knjige in zbirke listin.
(3) Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov, za katere ta zakon ali na
njegovi podlagi izdan predpis določa, da se vpišejo v register.
(4) Pokojninski načrt in listine, za katere ta zakon ali na njegovi podlagi
izdan predpis določa, da se predložijo registru pogodb, se vložijo v zbirko
listin.
371. člen
(Prijava za vpis v register)
Prijavo za vpis v register vloži izvajalec pokojninskega načrta po tem zakonu.
Natančnejše predpise o vsebini in obliki prijave za vpis v register, prijavi
sprememb, načinu dajanja podatkov ter dokumentaciji, ki jo je potrebno
priložiti prijavi za vpis v register, izda minister, pristojen za finance.
373. člen
(Postopek vpisa v register)
(1) Postopek za vpis v register se začne z vložitvijo prijave iz 371.
člena tega zakona.
(2) O vpisu v register odloča na prvi stopnji davčni urad, na območju katerega
je vlagatelj prijave vpisan v davčni register.
(3) Davčni organ iz prejšnjega odstavka opravi vpis v register, če je prijavo v
predpisani obliki in vsebini vložila pristojna oseba, če so prijavi priložene
predpisane listine in če pokojninski načrt, ki se prijavlja za vpis v register,
izpolnjuje pogoje za uveljavitev davčnih olajšav v skladu s tem zakonom.
(4) Davčni organ iz drugega odstavka tega člena mora oceniti ali so za vpis v
register izpolnjeni predpisani pogoji ter izdati odločbo, s katero odloči o
prijavi za vpis v register.
(1) Zoper odločbo iz četrtega odstavka prejšnjega člena je dovoljena pritožba.
(2) Pritožba se vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe na glavni urad Davčne
uprave Republike Slovenije.
Z vpisom pokojninskega načrta v register delodajalec in zavarovanci
prostovoljnega dodatnega zavarovanja pridobijo pravico davčnih olajšav iz 367. in 368. člena tega zakona.
376. člen
(Izbris iz registra)
(1) Pristojni davčni urad izbriše pokojninski načrt iz registra pogodb, če
ugotovi:
- da pokojninski načrt ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev davčnih olajšav
po tem zakonu,
- da se je prostovoljno dodatno zavarovanje po vpisanem pokojninskem načrtu
prenehalo izvajati.
(2) Pristojni davčni urad izbriše pokojninski načrt iz registra tudi če
ugotovi, da je bil pokojninski načrt vpisan v register na podlagi neresničnih
dejstev oziroma listin.
(3) Zoper odločbo o izbrisu pokojninskega načrta iz registra je dovoljena
pritožba.
(4) Za vložitev in odločanje o pritožbi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo
določbe tega zakona o vložitvi in odločanju o pritožbi zoper odločbo o vpisu
pokojninskega načrta v register.
(5) Izbris pokojninskega načrta iz registra ima za posledico izgubo pravice
davčnih olajšav iz 367. in 368. člena tega zakona.
(1) Nadzor nad upravljanjem vzajemnih pokojninskih skladov opravlja agencija v
sodelovanju z nadzornim organom po zakonu o zavarovalništvu.
(2) Nadzor nad poslovanjem pokojninskih družb opravlja nadzorni organ po zakonu
o zavarovalništvu.
(3) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona glede pokojninskega načrta in
pravic, ki se zagotavljajo zavarovancu z vključitvijo v prostovoljno dodatno
zavarovanje po posameznem pokojninskem načrtu, opravlja minister, pristojen za
delo.
(4) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona glede pridobitve davčnih in drugih
olajšav opravlja pristojni davčni urad, v skladu s posebnim zakonom, ki ureja
davčno službo in davčni postopek.
378. člen
(Opravljanje nadzora)
(1) Nadzorni organi iz prejšnjega člena opravljajo nadzor:
- s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil pokojninskih
skladov in upravljavcev vzajemnih pokojninskih skladov, ki so po določbah tega
zakona oziroma drugih zakonov dolžni poročati pristojnemu nadzornemu organu
oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
- z opravljanjem pregledov poslovanja subjektov nadzora.
(2) Nadzorni organi iz prejšnjega člena lahko pri izvajanju nadzora po tem
zakonu brez omejitev pregledujejo poslovne knjige, spise in druge dokumente, ki
se nanašajo na poslovanje pokojninskega sklada.
(3) Pokojninska družba in upravljavec vzajemnih pokojninskih skladov mora
nadzornemu organu iz prejšnjega člena omogočiti opravljanje pregleda po tem
zakonu ter mu na njegovo zahtevo izročiti računalniške izpise oziroma kopije
evidenc oziroma drugih poslovnih knjig in dokumentacije.
381. člen
(Ukrepi nadzora nad poslovanjem pokojninske družbe)
Če ni s tem zakonom drugače določeno se glede nadzora nad poslovanjem
pokojninske družbe in ukrepov, ki jih v postopku nadzora lahko izreče nadzorni
organ po zakonu o zavarovalništvu, uporabljajo določbe zakona o zavarovalništvu
o ukrepih nadzora nad zavarovalno delniško družbo.
IV.
poglavje
Sklad obrtnikov
382. člen
(Status in poslovanje sklada obrtnikov)
(1) Sklad obrtnikov je pravna oseba, ki je ustanovljena za opravljanje storitev
prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih
podjetnikov, samozaposlenih, njihovih družinskih članov in pri njih zaposlenih
delavcev.
(2) Sklad obrtnikov se vpiše v sodni register.
(3) Sedež sklada obrtnikov je v Ljubljani.
383. člen
(Organi upravljanja sklada obrtnikov)
(1) Organi sklada obrtnikov so skupščina, nadzorni svet in uprava.
(2) Skupščina šteje 25 članov, nadzorni svet pa pet članov.
(3) Sklad obrtnikov zastopa in vodi njegove posle uprava. Predsednika in člane
uprave imenuje skupščina na podlagi javnega razpisa.
(4) Sklad obrtnikov ima statut, ki ga sprejme skupščina.
384. člen
(Zavarovanci sklada obrtnikov)
(1) V dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga izvaja sklad obrtnikov, se lahko
prostovoljno vključijo osebe, ki so že vključene v obvezno zavarovanje po tem
zakonu.
(2) Zavezanci za plačilo prispevkov za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga
izvaja sklad obrtnikov, so zavarovanci, oziroma njihovi delodajalci, če se tako
dogovorijo z zavarovancem. Prispevki za dodatno pokojninsko zavarovanje imajo
enak davčni status kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
(Opomba: v delu, ki se nanaša na dohodnino, se ta člen preneha uporabljati -
ZDoh-1-UPB2.)
385. člen
(Pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja pri skladu
obrtnikov in poslovanje sklada obrtnikov)
(1) Na podlagi dodatnega pokojninskega zavarovanja pripada zavarovancem pravica
do dodatne pokojnine.
(2) Kriterije za določanje višine dodatne pokojnine pri skladu obrtnikov se
določi s pokojninskim načrtom.
(3) Pokojninski načrt dodatnega pokojninskega zavarovanja pri skladu obrtnikov
določa:
- višino mesečnih prispevkov za posameznega zavarovanca,
- način izračuna poklicne pokojnine,
- minimalni donos na vplačane prispevke,
- pogoje za pridobitev dodatne pokojnine in
- investicijsko strategijo.
(4) Pokojninski načrt dodatnega pokojninskega zavarovanja pri skladu obrtnikov
aktuarsko potrdi Urad za zavarovalni nadzor pri Ministrstvu za finance, sprejme
pa ga minister, pristojen za delo.
386. člen
(Nadzor nad poslovanjem sklada obrtnikov)
(1) Sklad obrtnikov mora voditi poslovne knjige in letna poslovna poročila v
skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi
standardi, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Sklad obrtnikov mora zagotavljati javnost podatkov iz letnih poročil tako,
kot določa zakon o gospodarskih družbah.
(3) Nadzor nad poslovanjem sklada obrtnikov izvaja minister, pristojen za delo.
(4) Pravilnost poslovanja sklada obrtnikov z vidika davčnih predpisov na
področju dodatnega pokojninskega zavarovanja nadzoruje Davčna uprava Republike
Slovenije.
TRINAJSTI
DEL
KAZENSKE DOLOČBE
387. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
- delodajalec, če zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost, ne zagotovi
pravice do premestitve (91. in 101. člen)
ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega (93. člen[Lem119] );
- delodajalec, če zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost, ne omogoči
poklicne rehabilitacije (88. člen);
- delodajalec, če ne vloži prijave v zavarovanje skladno s predpisi o matični
evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja (tretji odstavek 7. člena[Lem120] in 203. člen);
- delodajalec ali drug dajalec podatkov iz tega zakona in zakona, ki ureja
matično evidenco, ki zavodu ne sporoči podatkov, na podlagi katerih preneha
pravica iz obveznega zavarovanja ali se ta pravica zmanjša (185.
člen in drugi odstavek 203. člena[Lem121] );
- zavarovanec ali delodajalec, ki ne sporoči podatkov, ki so potrebni za odmero
oziroma obračun in plačilo prispevkov ter za nadzor nad plačevanjem in
izterjavo prispevkov (227. in 228. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba pri delodajalcu, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
- delodajalec, upravičenec ali drug dajalec podatkov iz tega zakona ali zakona,
ki ureja matično evidenco, ki zavodu ne sporoči podatkov oziroma sporoči
napačne podatke, ki vplivajo na obseg in uživanje pravic (prvi in drugi
odstavek 203.
člena[Lem122] );
- delodajalec, ki zavodu in zavarovancu ne posreduje potrdila o obračunanih in
vplačanih prispevkih (tretji odstavek 203. člena[Lem123] ).
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uživalec
pravice, ki se mu na katerikoli podlagi izplačujejo prejemki iz obveznega
zavarovanja, in ne sporoči podatkov, na podlagi katerih mu pravica preneha ali
se mu zmanjša (prvi in drugi odstavek 185. člena[Lem124] ).
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1 (Uradni list RS,
št. 106/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
ŠTIRINAJSTI
DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
390. člen
(Varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih)
(1) Uživalcem, ki so uveljavili pravice do uveljavitve tega zakona, se od
uveljavitve tega zakona dalje zagotavljajo te pravice najmanj v obsegu,
določenem s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, in se
usklajujejo po določbah tega zakona.
(2) Pri ponovni odmeri invalidskih ali družinskih pokojnin, uveljavljenih pred
uveljavitvijo tega zakona, se dodatek na invalidnost odmeri po predpisih, ki so
veljali do uveljavitve tega zakona.
391. člen
(Nadaljevanje postopkov, začetih pred uveljavitvijo tega zakona)
(1) V postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja oziroma za
ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona,
se uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se pravice na podlagi invalidnosti
določijo po predpisih, veljavnih na dan nastanka invalidnosti.
392. člen
(Varstvo pričakovanih pravic)
(1) Osebe, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za pridobitev
pravice do pokojnine po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona,
vendar še niso vložile zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih
predpisih, tudi po tem dnevu.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se za odmero pokojnine upoštevata
zavarovalna doba in plača do dneva prenehanja zavarovanja.
(3) Šteje se, da je zavarovanec izpolnil pogoje za priznanje pravice do
starostne ali predčasne pokojnine do uveljavitve tega zakona, če je do
uveljavitve tega zakona vložil zahtevo za dokup pokojninske dobe, četudi mu je
bilo šele po uveljavitvi tega zakona priznano obdobje pokojninske dobe, s
katerim je izpolnil pogoje za priznanje pravice do pokojnine.
393. člen
(Pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po tem zakonu)
(1) Osebe, ki po uveljavitvi tega zakona nimajo lastnosti zavarovanca po tem
zakonu, imele pa so lastnost zavarovanca po prejšnjih predpisih, lahko
uveljavijo pravice iz pokojninskega zavarovanja pod pogoji, ki jih določa ta
zakon.
(2) Za osebe, ki so imele lastnost zavarovanca v skladu s prejšnjim odstavkom,
se štejejo tudi osebe, ki so bile zavarovane pri tujem nosilcu obveznega
zavarovanja v državi, s katero je sklenjen mednarodni sporazum o socialnem
zavarovanju, če uveljavljajo pravice po tem sporazumu.
(3) Pravico do družinske oziroma vdovske pokojnine lahko pod pogoji, ki jih
določa ta zakon, uveljavijo družinski člani osebe iz prejšnjih dveh odstavkov,
prav tako pa tudi družinski člani uživalca pokojnine po prejšnjih predpisih, če
izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon za družinske člane.
394. člen
(Varstvo pravic po prejšnjih predpisih za brezposelne zavarovance)
Zavarovanec, ki je na dan 31.12.1999 užival pravico do denarnega nadomestila za
čas brezposelnosti ali je bil na ta dan nezaposlen brez svoje krivde, ter mu je
do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, manjkalo pet let starosti in
pokojninske dobe ali manj, lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine po predpisih,
veljavnih do uveljavitve tega zakona.
395. člen
(Varstvo pravic za brezposelne zavarovance v prehodnem obdobju)
Zavarovanec, ki mu je na dan 1.1.2000 za pridobitev pravice do starostne
pokojnine manjkalo do pet let starosti in pokojninske dobe, in mu je po
uveljavitvi tega zakona prenehalo delovno razmerje ter je pridobil pravico do
denarnega nadomestila po predpisih o zaposlovanju, lahko uveljavi pravico do
starostne pokojnine pod pogoji, veljavnimi na dan prenehanja delovnega
razmerja.
396. člen - upoštevana sprememba iz ZPIZ-1C
(Uveljavitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine
po prejšnjih predpisih)
(1) Zavarovanec, ki mu je na dan 31.12.1999 do izpolnitve pogojev za pridobitev
pravice do starostne ali predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do tega
dne, manjkalo pet let starosti in pokojninske dobe ali manj, lahko uveljavi
pravico do starostne ali predčasne pokojnine po teh predpisih, če:
- je na dan 31.12.1999 užival pravico do denarnega nadomestila za čas
brezposelnosti oziroma mu je na ta dan pravica do denarnega nadomestila
mirovala, po 1.1.2000 pa je uveljavil pravico do denarnega nadomestila za
preostali čas ali
- mu je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, likvidacije, prisilne
poravnave ali drugih operativnih razlogov do vključno 31.12.1999 in je do
navedenega dne ostal dejansko nezaposlen;
- ima na dan 31.12.1999 status delovnega invalida II. oziroma III. kategorije;
- mu je delovno razmerje za nedoločen čas prenehalo brez lastne krivde pred
uvedbo stečaja podjetja, uvedenega do 31.12.1999 in je bil do 31.12.1999
prijavljen pri zavodu za zaposlovanje več kot 24 mesecev ter je do 31.12.1999
ostal dejansko nezaposlen.
(2) Zavarovanec, ki je bil na dan 31.12.1999 prijavljen pri zavodu za
zaposlovanje in mu do izpolnitve pogojev starosti za pridobitev pravice do
predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, manjka
manj kot leto dni, lahko uveljavi pravico do predčasne pokojnine po predpisih,
veljavnih do uveljavitve tega zakona, ko izpolni pogoje iz tretje alinee prvega
odstavka 40. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega
do uveljavitve tega zakona.
(3) Zavarovanec, ki je bil na dan 31.12.1999 prijavljen pri zavodu za
zaposlovanje, in je na ta dan izpolnjeval pogoje starosti in pokojninske dobe
za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do
uveljavitve tega zakona, lahko uveljavi pravico do predčasne pokojnine po teh
predpisih, ko izpolni pogoj iz tretje alinee prvega odstavka 40. člena zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do uveljavitve tega zakona.
396.a člen -
upoštevana dopolnitev iz ZPIZ-1C
(Postopno dviganje starosti iz drugega odstavka 18. člena,
pri kateri zavarovanje ni obvezno)
Ne glede na določbo drugega odstavka 18. člena tega zakona znaša v prehodnem
obdobju starost, pri kateri zavarovanje ni obvezno za samozaposlene in kmete,
ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 18. člena tega zakona:
______________________________________________________________________________
Leto Ženske Moški
leta meseci leta meseci
______________________________________________________________________________
2002 54 0 59 6
2003 54 4 60 0
2004 54 8 60 6
2005 55 0 61 0
2006 55 4 61 6
2007 55 8 62 0
2008 56 0 62 6
2009 56 4
2010 56 8
2011 57 0
2012 57 4
2013 57 8
2014 58 0
2015 58 4
2016 58 8
2017 59 0
2018 59 4
2019 59 8
2020 60 0
2021 60 4
2022 60 8
______________________________________________________________________________
397. člen
(Uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja,
pridobljenih po prejšnjih predpisih)
(1) Uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III.
kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do
datuma, določenega v 446. členu tega zakona, obdržijo te
pravice v nespremenjenem obsegu tudi po navedenem datumu.
(2) Denarna nadomestila se uživalcem iz prejšnjega odstavka usklajujejo enako,
kot se usklajuje pokojnina po tem zakonu.
(3) Uživalci pravic iz prvega odstavka tega člena, lahko pridobijo pravice po
tem zakonu le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka
nove invalidnosti.
398. člen
(Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine
za zavarovanko v prehodnem obdobju)
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 36. člena[Lem125] tega
zakona, znaša v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. 12. 2013 minimalna
starost in pokojninska doba za pridobitev pravice do starostne pokojnine za
ženske:
______________________________________________________________________________
Leto Starostna meja Pokojninska doba
Leta meseci Leta meseci
______________________________________________________________________________
2000 53 4 35 0
2001 53 8 35 0
2002 54 0 35
3
2003 54 4 35 6
2004 54 8 35 9
2005 55 0 36 0
2006 55 4 36 3
2007 55 8 36 6
2008 56 0 36 9
2009 56 4 37 0
2010 56 8 37 3
2011 57 0 37 6
2012 57 4
37 9
2013 57 8
______________________________________________________________________________
(2) Ne glede na določbe drugega odstavka 36. člena[Lem126] tega
zakona, znaša v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31.12.2007 minimalna
starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine za ženske:
______________________________________________________________________________
Leto Starostna
meja
Starost (leta) Starost (meseci)
______________________________________________________________________________
2000 58 4
2001 58 8
2002 59 0
2003 59 4
2004 59 8
2005 60 0
2006 60 4
2007 60 8
______________________________________________________________________________
(3) Ne glede na določbe tretjega odstavka 36. člena[Lem127] tega
zakona, znaša v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31.12.2007 minimalna
starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine za ženske:
______________________________________________________________________________
Leto Starostna meja
Starost (leta) Starost (meseci)
____________________________________________________________________________
2000 60 4
2001 60 8
2002 61 0
2003 61 4
2004 61 8
2005 62 0
2006 62 4
2007 62 8
____________________________________________________________________________
399. člen
(Znižanje starosti zaradi otrok)
Ne glede na določbo 37. člena tega zakona se zavarovanki
oziroma zavarovancu v prehodnem obdobju znižuje starostna meja iz 36.
člena tega zakona, za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima
državljanstvo Republike Slovenije, za katerega je skrbel(a) in ga vzgajal(a)
pet let, na sledeči način:
____________________________________________________________________________
Leto Znižanje starostne meje v mesecih
En Dva
Trije dodatek za
otrok otroka
otroci četrtega in
naslednje otroke
____________________________________________________________________________
2000 0,5 1,25
2,25 1,25
2001 1 2,5 4,5 2,5
2002 1,5 3,75
6,75 3,75
2003 2 5 9 5
2004 2,5 6,25
11,25 6,25
2005 3 7,5 13,5 7,5
2006 3,5 8,75
15,75 8,75
2007 4 10 18 10
2008 4,5 11,25
20,25 11,25
2009 5 12,5 22,5
12,5
2010 5,5 13,75
24,75 13,75
2011 6 15 27 15
2012 6,5 16,25
29,25 16,25
2013 7 17, 5
31,5 17,5
2014 7,5 18,75
33,75 18,75
____________________________________________________________________________
400. člen
(Znižanje starostne meje zaradi zavarovanja pred
18. letom starosti)
Ne glede na določbo 38. člena tega zakona se zavarovankam iz prvega odstavka 36. člena[Lem128] tega
zakona, ki so se vključile v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom
starosti, znižuje starostna meja v prehodnem obdobju za vsako leto zavarovanja
pred dopolnitvijo 18. leta starosti, na naslednji način:
____________________________________________________________________________
Leto Znižanje starostne meje v mesecih
____________________________________________________________________________
2000 0
2001 0
2002 1
2003 2
2004 3
2005 4
2006 5
2007 6
2008 7
2009 8
2010 9
2011
10
2012 11
2013
12
____________________________________________________________________________
401. člen
(Omejitev znižanja upokojitvene starosti v prehodnem obdobju)
(1) Ne glede na določbo 37. in 38. člena tega zakona,
zavarovanec v prehodnem obdobju ne more pridobiti pravice do starostne
pokojnine pred dopolnitvijo 53 let starosti (ženska) oziroma 58 let (moški),
razen v primerih 402. in 430. člena
tega zakona.
(2) Ne glede na določbo 52. člena tega zakona, v prehodnem
obdobju polna starost ne more biti nižja od 53 let (ženska) oziroma 58 let
(moški), razen v primerih iz 402. in 430.
člena tega zakona.
402. člen -
upoštevane dopolnitve iz ZPIZ-1C
(Upoštevanje znižanja starostne meje po prejšnjih predpisih)
(1) Ne glede na določbe tega zakona se zavarovancem, ki se jim je do uveljavitve
tega zakona zavarovalna doba štela s povečanjem, starostna meja, predpisana za
pridobitev starostne pokojnine in polna starost, zniža za toliko mesecev, za
kolikor je bila povečana zavarovalna doba.
(2) V prehodnem obdobju znašajo najnižje možne starosti za pridobitev pravice
do starostne pokojnine iz prejšnjega odstavka, po stopnjah povečanja:
____________________________________________________________________________
12/18 12/17 12/16 12/15 12/14
moški ženska moški ženska moški
ženska moški ženska moški ženska
2000 45 40 46,5
41,5 48,5 43,5
50,5 45,5 53
48
2001 45,5 40,5 47
42 49 44
51 46 53,5
48,5
2002 46 41 47,5
42,5 49,5 44,5
51,5 46,5 54
49
2003 46,5 41,5 48
43 50 45
52 47 54,5
49,5
2004 47 42 48,5
43,5 50,5 45,5
52,5 47,5 55
50
2005 47,5 42,5 49
44 51 46
53 48 55,5
50,5
2006 48 43 49,5
44,5 51,5 46,5
53,5 48,5 56
51
2007 48,5 43,5 50
45 52 47
54 49 56,5
51,5
2008 49 44 50,5
45,5 52,5 47,5
54,5 49,5 57
52
2009 49,5 44, 5 51 46 53
48 55 50
57,5 52,5
2010 50 45 51,5
46,5 53,5 48,5
55,5 50,5 58
53
____________________________________________________________________________
(3) V prehodnem obdobju znašajo najnižje možne polne starosti za zavarovance
(moški) po stopnjah povečanja:
12/18 |
12/17 |
12/16 |
12/15 |
12/14 |
|
2000 |
45,5 |
47 |
49 |
51 |
53,5 |
2001 |
46,5 |
48 |
50 |
52 |
54,5 |
2002 |
47,5 |
49 |
51 |
53 |
55,5 |
2003 |
48,5 |
50 |
52 |
54 |
56,5 |
2004 |
49,5 |
51 |
53 |
55 |
57,5 |
2005 |
50,5 |
52 |
54 |
56 |
58,5 |
2006 |
51,5 |
53 |
55 |
57 |
59,5 |
2007 |
52,5 |
54 |
56 |
58 |
60,5 |
2008 |
53,5 |
55 |
57 |
59 |
61,5 |
2009 |
54,5 |
56 |
58 |
60 |
62,5 |
2010 |
55 |
56,5 |
58,5 |
60,5 |
63 |
(4) Če je zavarovanec delal na delovnih mestih, na katerih se je štela zavarovalna
doba s povečanjem po različnih stopnjah povečanja, se minimalna starost iz
prejšnjega odstavka določi v sorazmerju glede na trajanje zavarovanja na
posameznih delih. Starostna meja se najprej zniža do omejitev, določenih za
najvišjo stopnjo povečanja, znižanje za naslednjo stopnjo povečanja pa se
izvede le, če znižanje po prejšnji višji stopnji povečanja ni doseglo minimalne
starosti za naslednjo nižjo stopnjo povečanja.
(5) Določba drugega odstavka se ne uporablja za zavarovance, ki se jim je zavarovalna
doba štela s povečanjem na podlagi osebnih okoliščin po predpisih, veljavnih do
31.12.1999 in za zavarovance iz 201. člena tega zakona.
403. člen
(Znižanje starosti po različnih podlagah)
Če je zavarovanec upravičen do znižanja starosti po prejšnjem členu tega zakona
ter do znižanja starosti po določbah 37. in 38. oziroma 399.
ali 400. člena tega zakona, se mu starostna meja zniža najprej skladno s
prejšnjim členom tega zakona, nato pa se tako znižana starostna meja zniža še
po drugih podlagah, do minimalne starostne meje, določene v 37.
in 38. oziroma 401. členu tega zakona.
404. člen -
upoštevane spremembe iz ZPIZ-1C
(Postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do
starostne pokojnine po posebnih predpisih)
(1) Ne glede na določbe 154. člena tega zakona in ne glede na določbe
- zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98) ali
- zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/00) minimalna
starost in minimalna pokojninska doba za pridobitev pravice do starostne
pokojnine ne moreta biti nižji od:
____________________________________________________________________________
Leto Starost
Pokojninska doba
moški ženska moški ženska
leta meseci leta meseci leta meseci leta meseci
____________________________________________________________________________
2000 48 6 45
6
28 6 25 6
2001 49 0
46 0 29 0 26 0
2002 49 6
46 6 29 6 26 6
2003 50 0
47 0 30 0 27 0
2004 50 6
47 6 30 6 27 6
2005 51 0
48 0 31 0 28 0
2006 51 6
48 6 31 6 28 6
2007 52 0
49 0 32 0 29 0
2008 52 6
49 6 32 6 29 6
2009 53 0
50 0 33 0 30 0
2010 53 6
50 6 33 6 30 6
2011 54 0
51 0 34 0 31 0
2012 54 6
51 6 34 6 31 6
2013 55 0
52 0 35 0 32 0
2014 55 0
52 6 35 0 32 6
2015 55 0
53 0 35 0 33 0
____________________________________________________________________________
(2) Določbe prejšnjega odstavka ter določbe 154. člena tega zakona se ne
uporabljajo za zavarovance, ki uveljavijo pokojnino pod ugodnejšimi pogoji po
zakonu o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o
zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno
(Uradni list RS, št. 56/96, 35/98 in 86/00) ali po zakonu o žrtvah vojnega
nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 43/99, 28/00 in 64/01).
(3) Zavarovancem, ki so delali na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna
doba štela s povečanjem, se starostne meje iz prejšnjega odstavka znižajo za
toliko mesecev, kolikor je znašalo povečanje zavarovalne dobe, vendar največ do
omejitev iz 402. člena tega zakona, če je to za zavarovanca ugodneje.
405. člen - upoštevana
dopolnitev iz ZPIZ-1E
(Postopno uveljavljanje obdobij dodane dobe)
(1) Obdobja dodane dobe se uveljavljajo postopno, in sicer tako, da se
zavarovancem, ki uveljavijo pravico do starostne pokojnine v prehodnem obdobju,
za posamezno leto obdobja, ki se po 193. členu tega zakona
šteje v dodano dobo, upošteva pri ugotavljanju pokojninske dobe po 36. členu tega zakona, naslednje število mesecev:
_____________________________________________________
Leto Dodana doba (meseci)
_____________________________________________________
2000 0
2001 0
2002 1
2003 2
2004 3
2005 4
2006 5
2007 6
2008 7
2009 8
2010 9
2011 10
2012 11
2013 12
_____________________________________________________
(2) Določbe tega člena se ne uporabljajo za obdobje dodane dobe, pridobljene na
podlagi četrtega odstavka 193. člena[Lem129] tega
zakona.
406. člen
(Postopno daljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove)
(1) Uveljavitev določb prvega odstavka 39. člena[Lem130] tega
zakona se zagotovi postopoma.
(2) Zavarovancu, ki se upokoji v letu uveljavitve tega zakona, se pokojninsko
osnovo določi na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov iz najugodnejših
zaporednih desetih let zavarovanja pred uveljavitvijo tega zakona. V začetku
vsakega naslednjega koledarskega leta se obračunsko obdobje podaljša za eno leto,
vse dokler ne doseže 18 zaporednih let zavarovanja iz obdobja od 1.1.1970 do
zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico
do pokojnine, ki so za zavarovanca najbolj ugodna.
407. člen
(Upoštevanje plačila za delo preko polnega delovnega časa
po prejšnjih predpisih)
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa do uveljavitve zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do 31.3.1992, se upošteva
pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po
predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj.
408. člen
(Upoštevanje plač oziroma zavarovalnih osnov iz obdobja do 31.12.1999)
(1) Pri izračunu pokojninske osnove se za čas do 31.12.1991 prejete plače in
osnove, od katerih so bili plačani prispevki, upoštevajo v neto zneskih.
(2) Plače in osnove, od katerih so bili plačani prispevki v obdobju od 1.1.1992
do 31.12.1999, se pri izračunu pokojninske osnove preračunajo v neto zneske po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
409. člen
(Odmera pokojnine v prehodnem obdobju)
(1) Zavarovancu, ki je del pokojninske dobe dopolnil do 31.12.1999, se
pokojnina odmeri ob upoštevanju odstotkov za odmero pokojnine po predpisih,
veljavnih do uveljavitve tega zakona in odstotkov za odmero pokojnine,
določenih s tem zakonom.
(2) Odstotek za odmero pokojnine po prejšnjem odstavku se določi tako, da se
odstotku za odmero pokojnine po prejšnjih predpisih, ki gre zavarovancu glede
na pokojninsko dobo, dopolnjeno do uveljavitve tega zakona, prišteje 1,5% za
eno leto pokojninske dobe oziroma delovne dobe, oziroma 0,75% za vsaj šest
mesecev pokojninske ali delovne dobe po letu 2000.
(3) Pokojninska doba, dopolnjena po prejšnjih predpisih, ki je po teh predpisih
ni mogoče vrednotiti, ker je krajša od šestih mesecev, se prišteje k
pokojninski dobi, dopolnjeni po uveljavitvi tega zakona.
(4) Ne glede na določbo 49. člena tega zakona znaša znesek najvišje pokojninske
osnove v prehodnem obdobju najmanj toliko kot je bil določen za zadnji mesec
pred uveljavitvijo tega zakona in se ne usklajuje po tem zakonu, dokler presega
znesek v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove, povečan za odstotek
uskladitve pokojnin od 1.1.2000 dalje.
410. člen
(Odmera pokojnine zavarovancu s polno delovno dobo
v prehodnem obdobju)
Zavarovancu, ki je kljub dopolnitvi polne delovne dobe 40 let (moški) oziroma
38 let (ženska) še naprej ostal v zavarovanju, se v prehodnem obdobju pri
odmeri starostne pokojnine, uveljavljene pred dopolnitvijo starosti 63 let
(moški) oziroma 61 let (ženska), vrednoti na način, določen v 51. členu tega
zakona le daljša delovna doba, dopolnjena v zavarovanju po uveljavitvi tega
zakona.
410.a člen -
upoštevana dopolnitev iz ZPIZ-1C
(Povečanje starostne pokojnine v prehodnem obdobju)
Za povečanje starostne pokojnine po drugem odstavku 53. člena[Lem131] tega
zakona se upošteva le zavarovalna doba, dopolnjena v zavarovanju od 1.1.2000
dalje.
411. člen
(Pravica do predčasne pokojnine po prejšnjih predpisih)
Uživalcem predčasne pokojnine, ki so pravico do te pokojnine uveljavili do
31.12.1999, se pokojnina odmeri brez zmanjšanja zaradi predčasne upokojitve, ko
dopolnijo starost, do katere jim je bilo obračunano zmanjšanje zaradi predčasne
upokojitve.
412. člen
(Odmera invalidske pokojnine v primeru poškodbe pri delu
ali poklicne bolezni v prehodnem obdobju)
Ne glede na določbo 74. člena tega zakona, se v prehodnem obdobju invalidska
pokojnina v primeru invalidnosti, nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne
bolezni odmeri v višini, v kateri se odmeri starostna pokojnina moškemu za 40
let pokojninske dobe, brez zmanjšanja, v posameznem koledarskem letu.
413. člen
(Postopno dviganje polne starosti za zavarovance)
Ne glede na določbe prvega odstavka 52. člena[Lem132] tega
zakona znaša v prehodnem obdobju polna starost za zavarovanca v posameznem
koledarskem letu:
____________________________________________________________________________
Leta Meseci
____________________________________________________________________________
2000 58 6
2001 59 0
2002 59 6
2003 60 0
2004 60 6
2005 61 0
2006 61 6
2007 62 0
2008 62 6
____________________________________________________________________________
414. člen
(Postopno dviganje polne starosti za zavarovanke)
Ne glede na določbe prvega odstavka 52. člena [Lem133] tega
zakona znaša v prehodnem obdobju polna starost za zavarovanke:
____________________________________________________________________________
Leto Starostna meja Starostna meja Starostna meja
po
prejšnjih po
prejšnjih po
prejšnjih
predpisih 53
let predpisih 58 let predpisih 60 let
leta meseci leta meseci leta meseci
____________________________________________________________________________
2000 53 4 58 4 60 4
2001 53 8 58 8
60 8
2002 54 0 59 0
2003 54 4 59 4
2004 54 8 59 8
2005 55 0 60 0
2006 55 4
60 4
2007 55 8 60 8
2008 56 0
2009 56 4
2010 56 8
2011 57 0
2012 57
4
2013 57 8
2014 58 0
2015 58 4
2016 58 8
2017 59 0
2018 59 4
2019 59 8
2020 60 0
2021 60 4
2022 60 8
____________________________________________________________________________
415. člen
(Zniževanje polne starosti v prehodnem obdobju)
Ne glede na določbo 52. člena tega zakona, se zavarovancem v
prehodnem obdobju znižuje starostna meja iz 413. in 414. člena tega zakona, na
način, ki je določen v 399. in 400. členu tega zakona.
416. člen
(Pravica do uveljavitve starostne pokojnine brez zmanjšanja
po 55. členu v prehodnem obdobju)
Zavarovanka, ki izpolnjuje enega od pogojev, določenih v prvih petih alineah
prvega odstavka 55. člena tega zakona, lahko v posameznem letu uveljavi
starostno pokojnino brez zmanjšanja glede na starost, skladno z določbo 55.
člena tega zakona, če je v prehodnem obdobju dopolnila starost in pokojninsko
dobo, določeno v prvem odstavku 398. člena tega zakona.
417. člen
(Ponovna odmera oziroma odstotno povečanje pokojnine
uživalcem pokojnine po prejšnjih predpisih)
(1) Uživalcu delne pokojnine, priznane po predpisih, veljavnih do uveljavitve
tega zakona, se ob prenehanju zavarovanja pokojnina odmeri ob upoštevanju
naknadno dopolnjene zavarovalne dobe, v primeru, da je to zanj ugodneje, pa
tudi ob upoštevanju plače.
(2) Pri ponovni odmeri pokojnine se ne upošteva povečanje starostne pokojnine
po 53. členu tega zakona.
(3) Na način, določen v prejšnjih dveh odstavkih, se ob prenehanju ponovnega
zavarovanja odmeri pokojnina tudi uživalcu pokojnine, priznane po predpisih,
veljavnih do uveljavitve tega zakona, ki se ponovno vključi v zavarovanje.
418. člen
(Odmera pokojnine za ožji obseg pravic)
Zavarovancem, ki so pretežni del zavarovalne dobe prebili v zavarovanju za ožji
obseg pravic po prej veljavnem zakonu, se pokojnina odmeri brez upoštevanja
določbe 48. člena tega zakona, vendar najmanj v višini 35% najnižje pokojninske
osnove.
419. člen
(Postopno uveljavljanje državne pokojnine)
(1) V prehodnem obdobju od leta 2000 do leta 2005 uveljavijo pravico do državne pokojnine osebe, ki so dopolnile najmanj 65 let starosti, če izpolnjujejo tudi druge pogoje, določene za pridobitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja po predpisih o socialnem varstvu.
(2) Ne glede na prvo alineo prvega odstavka 59. člena tega zakona, je starostni pogoj za pridobitev pravice do državne pokojnine v prehodnem obdobju:
------------------------------------------------
Leto Starost
------------------------------------------------
2001 70
2002 69
2003 68
2004 67
2005 66
2006 65
------------------------------------------------
420. člen
(Vštevanje časa opravljanja samostojne dejavnosti pred
1.1.1983 v zavarovalno dobo)
Obdobja iz 309. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) se štejejo v zavarovalno dobo, če je
plačan prispevek po 221. členu tega zakona.
421. člen - upoštevana dopolnitev iz ZPIZ-1C
(Postopno spreminjanje starostne meje za pridobitev
pravice do vdovske pokojnine)
(1) Ne glede na določbo 110. člena tega zakona se v prehodnem obdobju spreminja starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine na naslednji način:
Leto Starostna meja – vdove Starostna meja – vdovci
Prvi odstavek Tretji in sedmi Prvi odstavek Tretji in sedmi
10. člena odstavek 110 člena[Lem134] 110.člena[Lem135] odstavek 110 člena[Lem136]
leta meseci leta meseci leta meseci leta meseci
2000 50 6 45 6 54 6 49 6
2001 51 0 46 0 54 0 49 0
2002 51 6 46 6 53 6 48 6
2003 52 0 47 0 53 0 48 0
2004 52 6 47 6 53 0 48 0
2005 53 0 48 0 53 0 48 0
(2) Ne glede na določbo druge alinee sedmega odstavka 110. člena [Lem137] tega zakona se v prehodnem obdobju spreminja starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine pri starosti 48 let za vdove, ki ob zavarovančevi smrti niso bile zavarovane, na naslednji način:
-------------------------------------------------------
Leto Starostna meja iz
druge alinee
sedmega odstavka
110. člena[Lem138]
leta meseci
2000 40 6
2001 41 0
2002 41 6
2003 42 0
2004 42 6
2005 43 0
2006 43 6
2007 44 0
2008 44 6
-------------------------------------------------------
422. člen
(Odmera vdovske pokojnine v prehodnem obdobju)
(1) Določba četrtega odstavka 123. člena[Lem139] tega
zakona se prične uporabljati 1.1.2001.
(2) Delež vdovske pokojnine, ki ga lahko uveljavi vdova oziroma vdovec poleg starostne
ali invalidske pokojnine, se povečuje v prehodnem obdobju na naslednji način:
____________________________________________________________________________
Leto Delež
vdovske pokojnine (%)
____________________________________________________________________________
2001
2,5
2002
5
2003
7,5
2004
10
2005
12,5
2006
15
____________________________________________________________________________
423. člen
(Sprememba družinske pokojnine v vdovsko pokojnino)
(1) Vdova oziroma vdovec, ki je uveljavil pravico do družinske pokojnine po
predpisih, veljavnih do 31.12.1999, lahko zahteva odmero vdovske pokojnine po
določbi četrtega odstavka 123. člena[Lem140] tega
zakona.
(2)
Pravica do vdovske pokojnine po prejšnjem odstavku gre od prvega dne
naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
424. člen
(Pravica do oskrbnine v prehodnem obdobju)
(1) Vdova, ki je izgubila pravico do družinske pokojnine zato, ker v prehodnem
obdobju še ni dopolnila starosti:
____________________________________________________________________________
Leto
Dopolnjena starost
vdova
vdovec
let
mesecev
let mesecev
____________________________________________________________________________
2000 50 6
54 6
2001 51 0
54 0
2002 51
6
53 6
2003 52 0
2004 52 6
____________________________________________________________________________
pridobi pravico do oskrbnine, ne glede na starost, določeno v drugem odstavku
129. člena tega zakona.
(2) Premoženjski pogoji za pridobitev pravice do oskrbnine, določeni v prvem
odstavku 129. člena ter omejitev izplačila, določena v
prvem odstavku 130. člena tega zakona, ne vplivajo na
izplačevanje oskrbnin, pridobljenih po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega
zakona.
425. člen
(Pravica do družinske pokojnine staršev, pridobljena do
uveljavitve tega zakona)
Starši umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, ki so do uveljavitve tega
zakona pridobili pravico do družinske pokojnine zaradi popolne nezmožnosti za
delo po prejšnjih predpisih, trajno obdržijo pokojnino, ne glede na določbe
drugega odstavka 119. člena tega zakona, če med trajanjem pravice do družinske
pokojnine dopolnita naslednjo starostno mejo:
____________________________________________________________________________
Leto
Dopolnjena starost staršev
mati oče
leta meseci
leta meseci
____________________________________________________________________________
2000
50 6 55 6
2001
51 0 56 0
2002
51 6 56 6
2003
52 0 57 0
2004
52 6 57 6
2005 53 0
2006
53 6
2007
54 0
2008
54 6
2009
55 0
2010
55 6
2011
56 0
2012
56 6
2013
57 0
2014 57 6
____________________________________________________________________________
426. člen
(Pravica do družinske pokojnine staršev, ki jih je umrli
zavarovanec do svoje smrti preživljal)
Ne glede na starost, določeno v 119. členu tega zakona, znaša starost, pri
kateri pridobijo starši, ki jih je zavarovanec oziroma uživalec pravic iz
pokojninskega in invalidskega zavarovanja do svoje smrti preživljal, pravico do
družinske pokojnine, v posameznem koledarskem letu:
____________________________________________________________________________
Leto Starost staršev za
pridobitev pravice do družinske pokojnine
mati oče
leta meseci
leta meseci
____________________________________________________________________________
2000
50 6 55 6
2001
51 0 56 0
2002
51 6 56 6
2003 52 0 57 0
2004
52 6 57 6
2005
53 0
2006 53
6
2007
54 0
2008
54 6
2009
55 0
2010
55 6
2011 56 0
2012
56 6
2013
57 0
2014
57 6
____________________________________________________________________________
427. člen
(Ohranitev pravice do družinske pokojnine po prejšnjih predpisih)
(1) Širši družinski člani, ki jim je bila družinska pokojnina odmerjena po
tretji alinei 86. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
veljavnega do uveljavitve tega zakona, obdržijo pravico do družinske pokojnine,
dokler izpolnjujejo pogoje za pridobitev in odmero družinske pokojnine po
citirani zakonski določbi.
(2) Družinskemu članu, ki je pridobil pravico do družinske pokojnine v višini,
določeni v drugem odstavku 87. člena zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, veljavnega do uveljavitve tega zakona, se pokojnina ne usklajuje
po določbah tega zakona toliko časa, dokler presega znesek družinske pokojnine,
odmerjene v višini, določeni v tretjem odstavku 123. člena[Lem141] tega
zakona.
(3) Vdovam, ki so kot osebe zunaj zavarovanja, ki so bile ob smrti zakonca
starejše od 40 let, do uveljavitve tega zakona dopolnile pogoje za pridobitev
pravice do družinske pokojnine, skladno z določbo zadnjega odstavka 72. člena
zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do uveljavitve
tega zakona, se prične družinska pokojnina izplačevati, ko dopolnijo starost 45
let.
(4) Vdovi, ki ji je pravica do družinske pokojnine, pridobljeni po drugi ali
tretji alinei prvega odstavka 72. člena zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, veljavnega do uveljavitve tega zakona, prenehala po dopolnitvi 45.
leta starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom starosti lahko, ne glede na
določbe 110. člena tega zakona, pridobi pravico do
družinske pokojnine, ko dopolni 50 let starosti.
428. člen
(Razlogi za prenehanje pravice do družinske pokojnine
uveljavljene po prejšnjih predpisih)
Določba prvega oziroma drugega odstavka 174. člena tega zakona se uporablja
tudi za vdovo oziroma vdovca, ki mu je bila pravica do družinske pokojnine
priznana po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
428.a člen - upoštevana dopolnitev iz ZPIZ-1C
(Odložitev začetka uporabe določb za pridobitev pravice
do pokojnine za kmete)
Določbe tretjega in četrtega odstavka 156. člena [Lem142] tega
zakona se uporabljajo od 1.1.2014 dalje. Opravljanje kmetijske dejavnosti v tem
času ne vpliva na pridobitev oziroma uživanje pokojnine.
428.b člen - upoštevana dopolnitev iz ZPIZ-1F
(črtan)
428.c člen - upoštevana dopolnitev iz ZPIZ-1C
(Postopno spreminjanje pogojev za dokup zavarovalne
dobe iz 195. člena za zavarovanke)
Ne glede na določbe 195. člena tega zakona, znaša za
zavarovanke starostna meja iz prve, druge in tretje alinee ter pokojninska doba
iz prve alinee 195.
člena [Lem143] tega
zakona, ki omogoča dokup zavarovalne dobe, v prehodnem obdobju:
____________________________________________________________________________
Starostna meja
Pokojninska doba
____________________________________________________________________________
leto prva
alinea druga alinea tretja alinea prva alinea
195. člena[Lem144] 195. člena[Lem145] 195. člena[Lem146] 195. člena[Lem147]
leta
meseci leta meseci leta meseci leta meseci
____________________________________________________________________________
2002 54 0 59 0 61 0
30 3
2003 54 4 59 4 61 4 30 6
2004 54 8 59 8 61 8 30 9
2005 55 0 60 0 62 0 31 0
2006 55 4 60 4 62 4 31 3
2007 55 8 60 8 62 8 31 6
2008 56 0 31 9
2009 56 4 32 0
2010 56 8 32 3
2011 57 0 32 6
2012 57 4 32 9
2013 57 8 33 0
____________________________________________________________________________
429. člen
(Vzpostavitev enakega položaja med prejemniki najvišjih pokojnin)
(1) Z namenom, da se med prejemniki najvišjih pokojnin vzpostavi enakopraven
položaj, se pokojnine, ki so bile do uveljavitve tega zakona odmerjene od
najvišje pokojninske osnove, določene po prejšnjih predpisih, izjemne
pokojnine, pokojnine nosilcev Partizanske spomenice 1941 in druge pokojnine, ki
so presegale znesek najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo po predpisih,
veljavnih do uveljavitve tega zakona, ne usklajujejo po določbah tega zakona
toliko časa, dokler presegajo znesek pokojnine, do katerega bi bili prejemniki
po tem zakonu upravičeni glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, če bi bila
njihova pokojnina odmerjena od najvišje pokojninske osnove, določene v tem
zakonu.
(2) Na način, določen v prejšnjem odstavku, se ravna tudi s pokojninami, ki do
uveljavitve tega zakona sicer niso bile odmerjene od najvišje pokojninske
osnove, določene po prejšnjih predpisih, če presegajo znesek pokojnine, do
katerega bi bili prejemniki glede na dopolnjeno pokojninsko dobo upravičeni, če
bi bila njihova pokojnina odmerjena od najvišje pokojninske osnove, določene v
tem zakonu.
430. člen
(Zavarovanje delavcev, ki se jim je po prejšnjih predpisih
štela zavarovalna doba s povečanjem)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati predpisi o štetju
zavarovalne dobe s povečanjem, razen v primeru iz četrtega odstavka tega člena.
(2) Zavarovalna doba s povečanjem, dopolnjena do uveljavitve tega zakona, se
šteje v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega
zakona.
(3) Zavarovanci, ki so do prenehanja uporabe predpisov o štetju zavarovalne
dobe s povečanjem delali na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba
štela s povečanjem, se obvezno vključijo v dodatno pokojninsko zavarovanje.
Prispevke za dodatno pokojninsko zavarovanje takšnih delavcev, ki znašajo
najmanj toliko, kot so znašali prispevki za štetje zavarovalne dobe s
povečanjem, plačuje delodajalec iz svojega dohodka.
(4) Zavarovanci, ki na dan uveljavitve tega zakona delajo na delovnih mestih,
kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in imajo najmanj 25 let (moški)
oziroma 23 let (ženske) pokojninske dobe, imajo ne glede na določbo prejšnjega
odstavka še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do
znižanja starostne meje po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
431. člen
(Izplačevanje kmečkih starostnih pokojnin)
(1) Uživalcem starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem
zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) se izplačuje pokojnina
v znesku, kot je bil določen za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona in
se usklajuje tako, kot pokojnine po tem zakonu.
(2)
Uživalcem pokojnine iz prejšnjega odstavka - kmetom borcem NOV pred 9.9.1943
oziroma pred 13.10.1943 ali njihovim zakoncem se izplačuje pokojnina v znesku,
kot je bil določen za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona in se
usklajuje tako, kot pokojnine po tem zakonu.
(3) Pokojnine po prejšnjih dveh odstavkih se izplačujejo ob pogojih za uživanje
pravic, ki jih določa ta zakon.
(4) Po smrti uživalca pokojnine iz prvega odstavka tega člena, ki je uveljavil
pravico do pokojnine kot zavarovanec iz šestega odstavka 17. člena zakona o
starostnem zavarovanju kmetov, pridobi njegov zakonec pravico do družinske
pokojnine ob pogojih iz 22. člena navedenega zakona.
(5) Po smrti uživalca starostne pokojnine iz drugega odstavka tega člena, ki je
kot kmet - borec NOV pred 9. 9. 1943 oziroma pred 13. 10. 1943 uveljavil
pravico do varstvenega dodatka k pokojnini, pridobi pravico do pokojnine njegov
zakonec, ki je souživalec navedene starostne pokojnine, čeprav sam ni bil borec
NOV.
432. člen
(Prenehanje sklada dodatnega pokojninskega zavarovanja)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha sklad dodatnega pokojninskega
zavarovanja, ustanovljen na podlagi zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96, in 54/98).
433. člen
(Prenos premoženja na kapitalski sklad)
(1) Z dnem prenehanja sklada dodatnega pokojninskega zavarovanja se prenese na
kapitalski sklad celotno premoženje sklada dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(2) Ne glede na določbo prve alinee prvega odstavka 511. člena zakona o
gospodarskih družbah se zavodu, kot edinemu ustanovitelju sklada dodatnega
pokojninskega zavarovanja, ne zagotovijo delnice kapitalskega sklada.
434. člen
(Prenos pravic in obveznosti na kapitalski sklad)
(1) Z dnem prenehanja sklada dodatnega pokojninskega zavarovanja se prenesejo
na kapitalski sklad vse pravice in obveznosti sklada dodatnega pokojninskega
zavarovanja.
(2) Kapitalski sklad mora najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona
opraviti prenos zavarovalnega portfelja sklada dodatnega pokojninskega
zavarovanja na zavarovalnico, s sedežem v Republiki Sloveniji.
(3) Za prenos portfelja iz prejšnjega odstavka se uporablja določba zakona o
zavarovalnicah o prenosu zavarovalnih pogodb.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko kapitalski sklad, če
oblikuje vzajemni pokojninski sklad po tem zakonu, zavarovancu dodatnega
pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena ponudi, da sredstva v
višini odkupne vrednosti zavarovalne police vplača kot premijo dodatnega
pokojninskega zavarovanja po tem zakonu in pristopi k pokojninskemu načrtu, po
katerem dodatno pokojninsko zavarovanje izvaja vzajemni pokojninski sklad.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka rok iz drugega odstavka tega člena ne teče
od dneva, ko kapitalski sklad pri pristojnih organih vloži zahteve za izdajo
dovoljenj, potrebnih za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada, do dneva
vročitve odločb.
435. člen
(Prehod delavcev sklada dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) Delavci, ki so v delovnem razmerju pri skladu dodatnega pokojninskega
zavarovanja, postanejo z dnem prenehanja sklada dodatnega pokojninskega
zavarovanja delavci kapitalskega sklada.
(2) Oseba, ki je do uveljavitve tega zakona opravljala funkcijo direktorja
sklada dodatnega pokojninskega zavarovanja, nadaljuje delo kot tretji član
uprave kapitalskega sklada do izteka mandata, za katerega je bila imenovana.
(3) Kapitalski sklad mora v roku 60 dni po uveljavitvi tega zakona uskladiti
statut in splošne akte, ki urejajo organizacijo in sistematizacijo delovnih
mest, z določbami tega zakona.
(4) Skupščina in nadzorni svet kapitalskega sklada, ki delujeta ob uveljavitvi
tega zakona, opravljata delo še naprej v isti sestavi, do poteka mandata, za
katerega sta bila imenovana.
436. člen
(Pojem pooblaščenega aktuarja v prehodnem obdobju)
Do uveljavitve zakona, ki ureja zavarovalništvo, se za pooblaščenega aktuarja
iz petega odstavka 297. člena[Lem148] in
drugega odstavka 343. člena tega zakona šteje oseba, ki je pridobila ta naziv v
skladu z določbami zakona o zavarovalnicah (Uradni list RS, št. 64/94 - v
nadaljnjem besedilu: ZZAV).
437. člen
(Izvajalci pokojninskega načrta v prehodnem obdobju)
Do uveljavitve zakona, ki ureja zavarovalništvo, je izvajalec pokojninskega
načrta iz tretjega odstavka 306. člena[Lem149] tega
zakona zavarovalnica, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poslov življenjskega
zavarovanja po določbah ZZAV.
438. člen
(Oblikovanje in upravljanje vzajemnega pokojninskega
sklada v prehodnem obdobju)
(1) Do uveljavitve zakona, ki ureja zavarovalništvo, je upravljavec iz prve
alinee prvega odstavka 315. člena[Lem150] tega
zakona zavarovalnica, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poslov življenjskega
zavarovanja po določbah ZZAV.
(2) Za naložbe vzajemnega pokojninskega sklada se do uveljavitve zakona, ki
ureja zavarovalništvo, uporabljajo določbe zakona o zavarovalnicah o nalaganju
matematičnih rezervacij.
439. člen
(Osnovni kapital pokojninske družbe v prehodnem obdobju)
Do uveljavitve zakona, ki ureja zavarovalništvo, osnovni kapital pokojninske
družbe ne sme biti nižji od 320,000.000 tolarjev.
440. člen
(Poslovanje pokojninske družbe v prehodnem obdobju)
Do uveljavitve zakona, ki ureja zavarovalništvo, se za pokojninsko družbo uporabljajo
določbe ZZAV o oblikovanju matematičnih rezervacij, rezervacij v korist
življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, izračun solventne
meje ter nalaganju matematičnih rezervacij.
441. člen
(Pristojnost za izdajo dovoljenj v prehodnem obdobju)
Do uveljavitve zakona, ki ureja zavarovalništvo, je za izdajo in odvzem:
- dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža pokojninske družbe,
- dovoljenja za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavarovanja
pokojninski družbi,
- dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave pokojninske družbe ter
- izdajo odločbe o ugotovitvi stečajnega postopka,
pristojen Urad Republike Slovenije za zavarovalni nadzor.
442. člen
(Nadzor nad poslovanjem pokojninske družbe v prehodnem obdobju)
Do uveljavitve zakona, ki ureja zavarovalništvo, je za izvajanje nadzora nad
pokojninsko družbo pristojen Urad Republike Slovenije za zavarovalni nadzor.
443. člen - upoštevana sprememba in dopolnitev iz ZPIZ-1C
(Uporaba določb zakona za pokojninske sklade, ki jih
upravlja kapitalski sklad)
(1) Določbe tega zakona o vzajemnem pokojninskem skladu se uporabljajo tudi za
Prvi pokojninski sklad, ustanovljen po zakonu o prvem pokojninskem skladu
Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Uradni
list RS, št. 50/99 - v nadaljevanju: ZPSPID), če ni z ZPSPID drugače določeno.
(2) Za pravice in obveznosti kapitalskega sklada v zvezi z upravljanjem Prvega
pokojninskega sklada se uporabljajo določbe tega zakona o pravicah in
obveznostih upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada, če ni z ZPSPID drugače
določeno.
(3) Ne
glede na določbo prvega odstavka 315. člena[Lem151] tega
zakona lahko kapitalski sklad oblikuje in upravlja vzajemni pokojninski sklad
po tem zakonu.
444. člen
(Uskladitev zavarovalnih produktov pokojninskega
zavarovanja z določbami tega zakona)
(1) Zavarovalnice, ki so do uveljavitve tega zakona na podlagi dovoljenja
nadzornega organa izvajale prostovoljno pokojninsko zavarovanje, lahko
nadaljujejo z izvajanjem tega zavarovanja po določbah tega zakona, če v roku
enega leta od uveljavitve tega zakona uskladijo obstoječe programe
pokojninskega zavarovanja z določbami tega zakona.
(2) Prestop in prenos sredstev posameznega zavarovanca na njegovem računu iz
programa pokojninskega zavarovanja pred uveljavitvijo tega zakona k
pokojninskemu načrtu po določbah tega zakona je možen le s soglasjem
zavarovanca.
445. člen - upoštevana sprememba iz ZPIZ-1F
(Uporaba določb o posebnih prispevkih za invalidsko zavarovanje)
Prispevki zavarovancev in delodajalcev za invalidsko zavarovanje ter prispevki
delodajalcev za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni iz tretje, četrte
in pete alinee prvega odstavka 204. člena[Lem152] tega zakona
se pričnejo obračunavati po posebnih prispevnih stopnjah s 1.1.2009.
446. člen - upoštevana sprememba
in dopolnitev iz ZPIZ-1C in ZPIZ-1E
(Uporaba določb o pravicah iz invalidskega zavarovanja)
(1) Določbe 60. do 71. člena, 80. do 101.
člena, 106. člena, petega odstavka 138. člena[Lem153] , 158. do 163. člena in četrtega odstavka 169. člena [Lem154] tega
zakona se začnejo uporabljati 1.1.2003.
(2) Določbe 102. do 105. člena tega zakona se začnejo
uporabljati z dnem uveljavitve novega zakona o usposabljanju in zaposlovanju
invalidov, vendar najpozneje s 1.1.2005.
(3) Do dneva pričetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka in prejšnjega člena
se o pravicah iz invalidskega zavarovanja uporabljajo določbe zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do uveljavitve tega zakona.
447. člen
(Uporaba določb prejšnjega zakona v denacionalizacijskih postopkih)
(1) Določbe 247.[Lem155] in 248. člena
[Lem156] Zakona
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94,
7/96 in 54/98) se uporabljajo do zaključka postopkov vračanja premoženja.
(2) Postopke vodi kot upravičenec kapitalski sklad, na katerega se prenesejo
premoženje in druge pravice.
448. člen
(Vzpostavitev evidenc o vplačanih prispevkih)
Zaradi nadzora nad plačilom prispevkov vzpostavi zavod na podlagi podatkov
Davčne Uprave Republike Slovenije in v sodelovanju z njo, evidenco o vplačanih
prispevkih, ki so bili obračunani po tem zakonu, najpozneje v treh letih po
uveljavitvi tega zakona.
449. člen
(Odložitev pričetka uporabe določb o obveznem dodatnem zavarovanju)
(1) Določbe II. poglavja dvanajstega dela tega zakona od 279. do 291. člena ter
430. člena tega zakona se uporabljajo od 1.1.2001 dalje.
(2) Podatke za vzpostavitev evidenc za izvajanje obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja so skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja dolžni
posredovati zavod, na podlagi podatkov matične evidence zavarovancev in
uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter delodajalci,
ki zaposlujejo osebe, ki se bodo po določbah tega zakona vključile v obvezno
dodatno zavarovanje.
(3) Do uveljavitve novega zakona, ki bo urejal matično evidenco, je zavod
dolžan posredovati skladu iz prejšnjega odstavka vse podatke v zvezi z novo zaposlenimi
delavci, ki se morajo na podlagi določb tega zakona obvezno vključiti v dodatno
pokojninsko zavarovanje.
450. člen
(Odložitev pričetka uporabe določb o varstvenem dodatku)
(1) Določbe tretjega in četrtega odstavka 133. člena in tretjega, četrtega in
petega odstavka 168. člena se pričnejo uporabljati s 1.1.2001.
(2) Preverjanje upravičenosti do varstvenega dodatka po tretjem odstavku 168.
člena se prvič izvede v letu 2001.
451. člen
(Preoblikovanje sklada prostovoljnega zavarovanja za
dodaten obseg pravic in sklada za vzajemno pomoč obrtnikov)
(1) Sklad prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic se preoblikuje v
sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije, sklad za
vzajemno pomoč obrtnikov pa se preoblikuje v sklad obrtnikov, v skladu z
zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(2) Sklad prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic in sklad za
vzajemno pomoč obrtnikov, sta dolžna uskladiti svoje poslovanje z določbami
tega zakona v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.
452. člen
(Konstituiranje skupščine in upravnega odbora zavoda)
(1) Skupščina in upravni odbor zavoda se konstituirata v skladu z določbami
266. in 267. člena v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Skupščina in upravni odbor zavoda, ki delujeta ob uveljavitvi tega zakona,
opravljata dela še naprej v isti sestavi do konstituiranja novih organov iz
prejšnjega odstavka.
453. člen
(Preoblikovanje stanovanjskega sklada v nepremičninski sklad)
(1) Stanovanjski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja se preoblikuje
v nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) Sklad iz prejšnjega odstavka je dolžan uskladiti svoje poslovanje z
določbami tega zakona v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.
454. člen
(Uporaba prejšnjih podzakonskih aktov do izdaje novih)
Podzakonski akti, ki so se uporabljali do uveljavitve tega zakona, se
uporabljajo še naprej, do sprejema novih.
455. člen
(Prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) in
zakon o uvedbi pravice do izjemne pridobitve pokojnine za delavce v
premogovnikih (Uradni list SRS, št. 44/69) ter določbe 24. do 27. člena zakona
o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih
investicijskih družb (Uradni list RS, št. 50/99).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati določba 7.a člena
zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96 in
3/98).
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se še naprej uporabljajo:
- šesti odstavek 219. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju -
do ureditve v posebnem zakonu; in
- prvi in drugi odstavek 254. člena zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, ki se uporablja za državljane Republike Slovenije, ki so dopolnili
pokojninsko dobo na območju drugih republik nekdanje SFRJ - do sklenitve
mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi na območju
nekdanje SFRJ.
456. člen
(Pričetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2000.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1A (Uradni list RS, št. 72/2000)
vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1B (Uradni list RS, št. 124/2000)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
2. člen
Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka 150. člena zakona se v letu
2001 izjemoma opravi uskladitev pokojnin v februarju, in sicer za odstotek
rasti povprečja plač, izplačanih v obdobju od junija 2000 do vključno decembra
2000, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za maj 2000. V mesecu septembru
2001 zavod preveri usklajenost gibanja plač in pokojnin v zadnjih sedmih
mesecih v primerjavi z obdobjem prejšnjih 12 mesecev. Če se ugotovi, da je
stopnja rasti plač večja od stopnje rasti pokojnin, se pokojnine uskladijo za
ugotovljeno razliko v rasti. Usklajene pokojnine se izplačujejo od septembra
dalje.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1C (Uradni list RS, št. 109/01)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
75.
člen
Izvajalci pokojninskih načrtov so dolžni svoje poslovanje prilagoditi določbam
tega zakona v roku 6 mesecev po njegovi uveljavitvi.
Prenos sredstev zaradi prilagoditve iz prejšnjega odstavka se opravi na podlagi
pisne zahteve za prenos sredstev, kateri mora zavarovanec prostovoljnega
dodatnega zavarovanja priložiti soglasje izvajalca pokojninskega načrta, na
katerega se prenašajo sredstva.
V primeru prenosa sredstev iz prejšnjega odstavka ne nastopijo posledice iz
359. člena zakona.
Izvajalci pokojninskih načrtov oziroma upravljavci vzajemnih pokojninskih
skladov za opravljene prenose sredstev ne smejo zaračunati nobenih stroškov.
Izvajalci pokojninskih načrtov oziroma upravljavci vzajemnih pokojninskih
skladov morajo opraviti prenos sredstev najkasneje v roku 30 dni po vložitvi
zahteve iz drugega odstavka tega člena.
76.
člen
Določbi četrtega odstavka 307. člena in drugega odstavka 337. člena zakona se
začneta uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.
77.
člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2002.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1D (Uradni list RS, št. 108/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
5. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2003.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1E (Uradni list RS, št. 135/03) vsebuje
naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA
IN KONČNA DOLOČBA
20. člen
(1) Zavarovanec, ki pred uveljavitvijo 69. člena zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS,
št. 109/01) ni mogel pridobiti pravice do pokojnine po določbah zakona o žrtvah
vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 70/97, 43/99, 28/2000, 64/01
in 110/02) zaradi veljavnosti določbe 404. člena zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99), lahko vloži zahtevek za
pridobitev pravice do pokojnine po zakonu o žrtvah vojnega nasilja, če je zanjo
v obdobju od 1.1.2000 do 31.12.2001 izpolnil predpisane pogoje.
(2) Pokojnina, priznana po prejšnjem odstavku, pripada upravičencu od dneva
izpolnitve pogojev, če ni bil zavarovan oziroma od prvega naslednjega dne po
prenehanju zavarovanja.
21.
člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2004.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1F (Uradni list RS, št. 72/05) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
(Določanje dela vdovske pokojnine
v prehodnem obdobju)
(1) Ne glede na določbo novega petega odstavka 123. člena [Lem157] zakona
se vdovi ali vdovcu v prehodnem obdobju ne izplača dela vdovske pokojnine
oziroma se del vdovske pokojnine zmanjša tako, da skupno izplačilo starostne
ali invalidske pokojnine in dela vdovske pokojnine ne presega:
- v letu 2005 zneska povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v
predhodnem koledarskem letu;
- v letu 2006 zneska 1,5 povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v
predhodnem koledarskem letu;
- v letu 2007 zneska 2 povprečnih mesečnih pokojnin, izplačanih v državi v
predhodnem koledarskem letu;
- v letu 2008 zneska 3 povprečnih mesečnih pokojnin, izplačanih v državi v
predhodnem koledarskem letu, vendar pa ne sme znašati več kot znesek starostne
pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let
pokojninske dobe;
- od 1.1.2009 zneska starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje
pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.
(2) Meja za skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine iz prejšnjega
odstavka se usklajuje po 150.a in 150.b členu tega zakona.
33.
člen
(Določitev zneska letnega dodatka
v letu 2005)
(1) Ne glede na določbe VI.a poglavja se letni dodatek za leto 2005 določi:
- uživalcem pokojnin, katerih pokojnina je v mesecu izplačila letnega dodatka
enaka ali nižja od zneska osnove iz 57. člena zakona, v znesku 79.401 tolarjev;
- uživalcem pokojnin, katerih pokojnina v mesecu izplačila letnega dodatka
presega znesek osnove iz 57. člena zakona, v znesku 48.241 tolarjev;
- uživalcem nadomestil iz invalidskega zavarovanja, priznanih po Zakonu o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96
in 54/98; ZPIZ) ter uživalcem delne invalidske pokojnine, nadomestila za čas
poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost, v
znesku 48.241 tolarjev.
(2) Uživalcem denarnih prejemkov iz tretje alinee prejšnjega odstavka se letni
dodatek izplača, če ne prejemajo plače oziroma niso vključeni v obvezno
zavarovanje, ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno
zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja.
34.
člen
(Prva uskladitev pokojnin )
Ne glede na prvi odstavek 150.b člena zakona se pri izplačilu pokojnin za
november 2005 pokojnine izjemoma uskladijo za razliko med porastom povprečne
plače za obdobje januar - september 2005, v primerjavi s povprečno plačo za
obdobje januar - december 2004 in porastom pokojnin po uskladitvi od 1. marca
2005 dalje, ugotovljeno tako, da se indeks porasta plač deli z indeksom porasta
pokojnin. Uskladitev pokojnin velja od 1. oktobra 2005.
35. člen
(Konstituiranje sveta zavoda)
(1) Svet zavoda se konstituira v skladu z določbo 24. člena tega zakona v treh
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Skupščina in upravni odbor zavoda, ki delujeta ob uveljavitvi tega zakona,
delujeta še naprej v isti sestavi do konstituiranja prvega sveta zavoda po tem
zakonu.
36.
člen
(Uskladitev splošnih aktov zavoda)
(1) Zavod mora uskladiti statut in druge splošne akte zavoda najkasneje v
šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Statut in drugi splošni akti zavoda, ki so se uporabljali do uveljavitve
tega zakona, se uporabljajo še naprej, do sprejema novih, kolikor niso v
nasprotju z določbami tega zakona.
37.
člen
(Uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1G (Uradni list RS, št. 69/06) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe:
PREHODNE
IN KONČNA DOLOČBA
14. člen
Agencija najkasneje do 1. januarja 2007 s sklepom predpiše podrobnejšo vsebino
izjave o naložbeni politiki iz 298.a člena zakona,
izvajalci pokojninskih načrtov pa morajo izjavo o naložbeni politiki podati
agenciji najkasneje do 1. avgusta 2007.
15.
člen
(1) Agencija najkasneje do 1. januarja 2007 s sklepom določi način uskladitve
iz drugega odstavka 306.i člena zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor in Agencija najkasneje do 31. marca 2007
predpišeta s sklepom način izračuna in postavke dodatnega lastnega kapitala iz
tretjega in petega odstavka 306.k člena zakona.
(3) Izvajalci pokojninskih načrtov morajo pokojninske načrte uskladiti s
predpisi iz prejšnjega odstavka v šestih mesecih po njihovi objavi.
16.
člen
(1) Druga in četrta alinea četrtega odstavka 296. člena ter 306.j člen tega
zakona se uporabljajo od 1. januarja 2007 dalje.
(2) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
|
|
1. Prepovedani so vsi ukrepi, ki ne
temeljijo na načelih skrbnega in varnega poslovanja in ki
vzpostavljajo privilegiran dostop institucij ali organov Skupnosti,
institucionalnih enot centralne, regionalne ali
lokalne ravni države ter drugih oseb javnega prava ali javnih
podjetij držav članic do finančnih institucij. 2. Svet v skladu s postopkom iz člena
189c še pred 1. januarjem 1994 opredeli pojme v zvezi
z uporabo prepovedi, navedene v odstavku 1. |
|
16. člen |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
39. člen |
|
|
|
39. člen |
|
|
|
37. člen |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
40. člen |
|
|
|
26. člen |
|
|
|
28. člen |
|
|
|
26. člen |
|
|
|
28. člen |
|
|
|
98. člen |
|
|
|
102. člen |
|
|
|
102. člen |
|
|
|
102. člen |
|
|
|
110. člen |
|
|
|
124. člen |
|
|
|
124. člen |
|
|
|
128. člen |
|
|
|
136.b člen |
|
|
|
93. člen |
|
|
|
93. člen |
|
|
|
93. člen |
|
(7)
Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji,
zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega delodajalec. |
|
94. člen |
|
|
|
94. člen |
|
|
|
159. člen |
|
|
|
53. člen |
|
|
|
430. člen |
|
|
|
209. člen |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
198. člen |
|
|
|
23. člen |
|
|
|
23. člen |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
204. člen |
|
|
|
320. člen |
|
|
|
320. člen |
|
|
|
377. člen |
|
|
|
306.č člen |
|
|
|
310. člen |
|
|
|
304. člen |
|
|
|
302. člen |
|
|
|
315. člen |
|
|
|
320. člen |
|
|
|
319. člen |
|
|
|
315. člen |
|
|
|
315. člen |
|
|
|
331. člen |
|
|
|
331. člen |
|
|
|
331. člen |
|
|
|
331. člen |
|
|
|
331. člen |
|
|
|
339. člen |
|
|
|
339. člen |
|
|
|
350. člen |
|
|
|
301. člen |
|
|
|
301. člen |
|
|
|
301. člen |
|
|
|
301. člen |
|
|
|
93. člen |
|
(7)
Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji,
zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega delodajalec. |
|
203. člen |
|
|
|
203. člen |
|
|
|
185. člen |
|
|
|
39. člen |
|
|
|
110. člen |
|
|
|
110. člen |
|
|
|
110. člen |
|
|
|
110. člen |
|
|
|
110. člen |
|
(7) Ne glede na pogoje, določene v prvi
alinei prvega odstavka in v tretjem odstavku tega člena, pridobi pravico do vdovske
pokojnine tudi vdova oziroma vdovec, ki ob zavarovančevi smrti nima lastnosti
zavarovanca: |
|
123. člen |
|
|
|
123. člen |
|
|
|
156. člen |
|
|
|
195. člen |
|
195. člen |
|
|
|
|
|
195. člen |
|
|
|
195. člen |
|
|
|
195. člen |
|
|
|
195. člen |
|
|
|
315. člen |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
123. člen |
|
|
|