|
ZAKON
O ZAŠČITI PRIČ (ZZPrič)
I. Splošne določbe
Vsebina zakona
1. člen
Ta zakon ureja pogoje in postopke za zaščito prič in drugih oseb,
ogroženih zaradi sodelovanja v kazenskem postopku.
Temeljne določbe
2. člen
(1) Zaščita se ogroženim osebam zagotavlja v predkazenskem postopku ter
med in po končanem kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj, določenih v
tem zakonu.
(2) Vključitev ogrožene osebe v program zaščite je prostovoljna. Temelji
na pisnem soglasju ogrožene osebe in odločitvi pristojnega organa v
skladu s tem zakonom.
(3) Podatki, nastali v zvezi z izvajanjem oziroma namenjeni za izvajanje
tega zakona, morajo biti označeni in obravnavani z ustrezno stopnjo
tajnosti, po predpisih, ki urejajo tajne podatke.
Pomen izrazov
3. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
- ogrožena oseba je ogrožena priča ali druga ogrožena oseba;
- ogrožena priča je priča, katere vključitev v program zaščite je
upravičena zaradi okoliščin, določenih v tem zakonu in zakonu, ki ureja
kazenski postopek;
- druga ogrožena oseba je bližnji sorodnik priče (1. do 3. točka prvega
odstavka 236.
člena Zakona o kazenskem postopku) oziroma druga oseba, ki je ogrožena
zaradi svojega razmerja do priče;
- program zaščite in ukrepi v programu zaščite so ukrepi in dejanja, ki
jih na podlagi sklepa Komisije za zaščito ogroženih oseb predlaga,
organizira oziroma izvaja Enota za zaščito ogroženih oseb, Uprava za
izvrševanje kazenskih sankcij, uprava zavoda za izvrševanje kazni zapora,
zavoda za izvrševanje kazni mladoletniškega zapora ali zavoda za
izvrševanje vzgojnih ukrepov;
- zaščitena oseba je ogrožena oseba, ki je v skladu s tem zakonom
vključena v program zaščite;
- nujni zaščitni ukrepi so ukrepi za zaščito ogrožene osebe pred
vključitvijo v program zaščite;
- Enota za zaščito ogroženih oseb (v nadaljnjem besedilu: enota) je
organizacijska enota Policije, ustanovljena za predlaganje, organiziranje
in izvajanje ukrepov in nalog po tem zakonu;
- Komisija za zaščito ogroženih oseb (v nadaljnjem besedilu: komisija) je
organ, pristojen za odločanje o vključitvi in prenehanju izvajanja
programa zaščite ter za druga dejanja, določena s tem zakonom.
Uporaba zakona za skesance
4. člen
(1) Če ta zakon ne določa drugače, se določbe tega zakona o zaščiti
ogroženih prič smiselno uporabljajo tudi za osumljence oziroma osumljenke
(v nadaljnjem besedilu: osumljenci) in obdolžence oziroma obdolženke (v
nadaljnjem besedilu: obdolženci), ki se jim sme kazen po Kazenskem
zakoniku omiliti, če so ogroženi, ker so kot storilci kaznivih dejanj,
storjenih v hudodelski združbi, preprečili nadaljnje izvrševanje teh
dejanj ali razkrili podatke, ki so pomembni za preiskovanje in
dokazovanje že storjenih kaznivih dejanj.
(2) Če ta zakon ne določa drugače, se v primerih iz prejšnjega odstavka
določbe tega zakona o drugih ogroženih osebah smiselno uporabljajo tudi
za osebe, ki so ogrožene zaradi svojega razmerja do osumljencev oziroma
obdolžencev.
II. Enota za zaščito ogroženih oseb
Pooblastila in naloge enote
5. člen
(1) Enota izvaja nujne zaščitne ukrepe, predlaga, organizira in izvaja
ukrepe po programu zaščite ter opravlja druge naloge, določene s tem
zakonom.
(2) Pri izvajanju nalog enota sodeluje z drugimi organizacijskimi enotami
Policije ter usmerja in usklajuje njihovo delo.
(3) Če se naloge izvajajo v priporu ali v zavodu za prestajanje kazni
zapora, enota sodeluje z upravo zavoda, ki mora upoštevati njene
usmeritve za zagotovitev varnosti zaščitene osebe.
(4) Vsi državni organi, nosilci javnih pooblastil ter organi in službe
samoupravnih lokalnih skupnosti so dolžni na zahtevo enote dajati
potrebno pomoč za izvajanje ukrepov in nalog iz tega zakona.
(5) Na zahtevo enote so upravljavci zbirk osebnih in drugih podatkov
dolžni brezplačno posredovati podatke, potrebne za izvajanje ukrepov in
nalog iz tega zakona.
Varnostni ukrepi
6. člen
(1) Če enota ne more na drug način izvesti nalog iz svoje pristojnosti,
lahko prikrije pravo identiteto svojih zaposlenih ter lastništvo stvari
in prostorov, namenjenih za izvajanje ukrepov.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko enota uporablja tudi prirejene
podatke o osebah, prirejene podatke v zbirkah podatkov ter prirejene
listine, dokumente in identifikacijske oznake.
(3) Ukrepe iz prejšnjega odstavka odredi predsednik komisije na predlog
vodje enote.
III. Komisija za zaščito ogroženih oseb
Sestava komisije
7. člen
(1) Komisijo sestavljajo štirje člani oziroma članice (v nadaljnjem
besedilu: člani):
- vrhovni sodnik oziroma sodnica (v nadaljnjem besedilu: vrhovni sodnik)
Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je predsednik oziroma
predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) komisije,
- vrhovni državni tožilec oziroma tožilka (v nadaljnjem besedilu: vrhovni
državni tožilec) Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije,
- predstavnik oziroma predstavnica (v nadaljnjem besedilu: predstavnik)
ministrstva, pristojnega za pravosodje, in
- predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
(2) Člane komisije v njihovi odsotnosti nadomeščajo njihovi namestniki
oziroma namestnice (v nadaljnjem besedilu: namestniki). Za imenovanje,
delo in razrešitev namestnikov se smiselno uporabljajo določbe tega
zakona o članih komisije.
(3) Člane komisije imenujejo in razrešujejo predstojniki organov izmed
strokovnjakov s področja kazenskega prava. Imenovanje in razrešitev se
izvede z odločbo v upravnem postopku.
(4) Člani komisije se imenujejo za pet let in so po prenehanju mandata
lahko ponovno imenovani.
(5) Člani komisije so upravičeni do sejnine in povračila dejanskih
stroškov sodelovanja pri delu komisije. Višino sejnine in povračil s
pravilnikom določi minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu:
minister), pristojna za notranje zadeve, v soglasju z ministrom,
pristojnim za pravosodje.
(6) Podatki o članih komisije se lahko posredujejo le na zahtevo sodišča
za potrebe kazenskega postopka.
Delo komisije
8. člen
(1) Komisija sprejema svoje odločitve na sejah, ki jih sklicuje
predsednik. Seja komisije je sklepčna, če so navzoči vsi člani ali
njihovi namestniki.
(2) Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za odločanje komisije
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Način dela je natančneje opredeljen v poslovniku, ki ga komisija sprejme
soglasno.
(3) Odločitve komisije o vključitvi v program zaščite in o prenehanju
programa zaščite morajo biti sprejete soglasno. Ostale odločitve komisija
sprejema z večino glasov. Če je glasovanje neodločeno, je odločilen glas
predsednika komisije.
(4) Seje komisije so tajne. Za določitev stopnje tajnosti in odločanje o
dostopu do tajnih podatkov v zvezi z delom komisije je pooblaščen predsednik
komisije.
(5) Na zahtevo komisije mora upravljavec osebnih ali drugih podatkov
brezplačno posredovati podatke iz zbirke, če so podatki potrebni za njeno
delo.
(6) Administrativne in tehnične naloge za komisijo opravlja enota po
odredbi predsednika komisije.
Razrešitev članov komisije
9. člen
Član komisije se razreši pred potekom mandata zaradi:
- prenehanja funkcije oziroma dela v organu, ki ga je imenoval,
- utemeljenega zaprosila člana,
- nevestnega dela v komisiji.
IV. Pogoji in postopek za vključitev v program zaščite
Pogoji za zaščito ogroženih oseb
10. člen
(1) Za zaščito ogroženih oseb po tem zakonu morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji:
1) da teče predkazenski ali kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, v
zvezi s katerim se lahko v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski
postopek, s sodno odločbo odredijo prikriti preiskovalni ukrepi;
2) da priča ve povedati o kaznivem dejanju iz prejšnje točke, storilcu
ali drugih pomembnih okoliščinah;
3) da kaznivega dejanja ni mogoče preiskati oziroma dokazati ali
nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj preprečiti brez sodelovanja te
priče v predkazenskem ali kazenskem postopku;
4) da zaradi takega sodelovanja priče obstaja resna nevarnost za njeno
življenje ali telo oziroma življenje ali telo druge ogrožene osebe;
5) da take nevarnosti ni mogoče odvrniti in zagotoviti sodelovanja
ogrožene priče brez izvajanja nujnih zaščitnih ukrepov oziroma programa
zaščite po tem zakonu in
6) da je na podlagi ocene enote ugotovljena možnost uspešne izvedbe
programa zaščite.
(2) Pogoj iz 2. točke prejšnjega odstavka mora biti izkazan z zapisnikom
o izjavi, ki jo priča poda pred pristojnim državnim tožilcem oziroma
tožilko (v nadaljnjem besedilu: tožilec). V zapisniku se navede, kaj
priča ve o kaznivem dejanju, storilcu ali drugih pomembnih okoliščinah.
(3) Državni tožilec pred podajo izjave iz prejšnjega odstavka pričo
seznani s pravicami in dolžnostmi, ki jih bo imela pri zaslišanju v
postopku po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek.
(4) Osumljenca oziroma obdolženca iz 4. člena tega zakona državni tožilec pred podajo izjave iz drugega odstavka
tega člena seznani z njegovimi pravicami v postopku ter z možnostjo
omilitve kazni po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek.
Nujni zaščitni ukrepi
11. člen
(1) Pred vložitvijo predloga za vključitev v program zaščite se v nujnih
primerih varuje življenje in telo ogroženih oseb po določbah zakona, ki
ureja pooblastila policije.
(2) Po vložitvi predloga za vključitev v program zaščite lahko generalni
državni tožilec na pobudo enote ali pristojnega državnega tožilca pisno
odredi izvajanje nujnih zaščitnih ukrepov, če je to potrebno za
zagotovitev varnosti ogrožene osebe in je ta podala pisno soglasje.
(3) Nujni zaščitni ukrepi iz prejšnjega odstavka so:
- svetovanje enote,
- tehnično varovanje oseb oziroma bivališča,
- fizično varovanje oseb oziroma bivališča,
- začasna preselitev oseb.
(4) O izvajanju nujnih zaščitnih ukrepov mora enota mesečno poročati
komisiji.
(5) Nujni zaščitni ukrepi se lahko izvajajo najdalj do izteka roka za
odločitev o predlogu za vključitev v program zaščite.
Predlog za vključitev v program zaščite
12. člen
(1) Generalni državni tožilec poda komisiji predlog za vključitev
ogrožene priče v program zaščite na pobudo pristojnega državnega tožilca.
(2) Pred podajo pobude iz prejšnjega odstavka mora pristojni državni
tožilec ogroženo pričo poučiti o posledicah vključitve v program zaščite
ter pridobiti njeno pisno soglasje za vključitev v program zaščite in
zbiranje njenih osebnih podatkov.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo
tudi za vključitev drugih ogroženih oseb v program zaščite. Pobudo za
vključitev teh oseb poda pristojnemu državnemu tožilcu enota ali ogrožena
priča z navedbo njihovega razmerja do ogrožene priče in okoliščin, zaradi
katerih je njihova vključitev nujna za uspešno izvedbo programa zaščite.
(4) Predlog za vključitev v program zaščite mora vsebovati dokazila o
izpolnjenih pogojih iz prejšnjih odstavkov tega člena in iz 2. točke
prvega odstavka 10. člena tega zakona ter utemeljitev pogojev iz 1. in 3. do 5. točke prvega odstavka 10.
člena tega zakona.
Uvedba postopka
13. člen
(1) Komisija mora najkasneje v osmih dneh po prejemu predloga iz prvega
odstavka 12.
člena tega zakona odločiti, ali bo uvedla postopek za vključitev v program
zaščite.
(2) Komisija s sklepom uvede postopek, če ugotovi, da so izpolnjeni
pogoji iz 12.
člena tega zakona. Če pogoji niso izpolnjeni, komisija s sklepom predlog
zavrne. Sklep se vroči generalnemu državnemu tožilcu in enoti, ki z njim
seznani pričo, katere vključitev v program zaščite je bila predlagana.
(3) Pri odločanju po prvem in drugem odstavku tega člena komisija presoja
obstoj pogojev iz 4. in 5. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona ob upoštevanju:
- vrste in teže kaznivih dejanj,
- nevarnosti osumljencev in oseb, s katerimi so povezani, glede na
njihovo prejšnje življenje,
- vrste in resnosti groženj ali izkazane nasilnosti,
- možnosti za zaščito ogrožene osebe,
- drugih okoliščin, ki kažejo na ogroženost osebe.
(4) Komisija lahko zaradi boljše razjasnitve zadeve na sejo povabi
generalnega državnega tožilca, državnega tožilca, ki je podal pobudo za
vključitev v program zaščite, in vodjo enote.
(5) Zoper sklepe iz tega člena ni pritožbe.
Ocena možnosti uspešne izvedbe programa zaščite
14. člen
(1) Na podlagi sklepa o uvedbi postopka iz prejšnjega člena in pred
odločitvijo komisije o vključitvi ogrožene osebe v program zaščite se
ocenijo možnosti uspešne izvedbe programa zaščite (6. točka prvega odstavka 10. člena zakona).
(2) Oceno iz prejšnjega odstavka pripravi enota najkasneje v treh mesecih
od uvedbe postopka. V zadevah hudodelskih združb z mednarodnimi povezavami
ali če je za pripravo programa zaščite potrebno sodelovanje drugih držav,
lahko komisija, na obrazložen predlog enote, podaljša ta rok največ za en
mesec.
(3) V roku iz prejšnjega odstavka enota pridobi vse osebne podatke
ogrožene priče, podatke o njenem premoženju, obveznostih, drugih
ogroženih osebah ter ostale podatke, potrebne za odločitev o vključitvi v
program zaščite. Ogrožene osebe se lahko napotijo na sistematski
zdravstveni pregled, ki vključuje psihološko testiranje.
(4) Če enota na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je za
uspešno izvedbo programa zaščite potrebna vključitev drugih ogroženih
oseb, katerih vključitev še ni bila predlagana, ali da vključitev
posameznih predlaganih oseb ni potrebna, obvesti o tem generalnega
državnega tožilca, ki lahko predlaga dopolnitev ali spremembo sklepa o
uvedbi postopka.
(5) Na podlagi zbranih podatkov enota izdela obrazloženo pozitivno ali
negativno oceno o vključitvi ogroženih oseb v program zaščite.
(6) Če je ocena pozitivna, enota pripravi predlog ukrepov, ki so potrebni
v programu zaščite, in pridobi pisno izjavo ogrožene osebe:
- da so vsi osebni in drugi podatki ter izjave, ki jih je posredovala ali
potrdila, resnični in popolni,
- da je seznanjena, da v primeru neresničnih ali zamolčanih podatkov ne
bo vključena v program zaščite oziroma bo program prenehal,
- da je seznanjena z vsebino programa zaščite, s svojimi dolžnostmi in
omejitvami pravic iz 16. člena ter z razlogi za prenehanje programa zaščite iz 31. člena tega zakona.
(7) Za vključitev mladoletne osebe ali osebe, ki ji je odvzeta poslovna
sposobnost, v program zaščite je treba pridobiti izjavo iz prejšnjega
odstavka od zakonitega zastopnika.
Odločitev komisije o vključitvi v program zaščite
15. člen
(1) Komisija mora odločiti o vključitvi ogrožene osebe v program zaščite
s sklepom v osmih dneh po prejemu ocene in podpisane izjave iz 14.
člena tega zakona. Komisija lahko zaradi boljše razjasnitve zadeve na sejo
povabi vodjo enote.
(2) Če komisija prejme negativno oceno enote o možnosti uspešne izvedbe
programa zaščite, postopek ustavi.
(3) Če komisija prejme pozitivno oceno, odloči o vključitvi v program
zaščite. Sklep o vključitvi vsebuje tudi navedbo ukrepov ter pravice in
dolžnosti ogroženih oseb v programu zaščite.
(4) Komisija vroči sklep enoti, ki z njegovo vsebino seznani ogroženo
pričo, in generalnemu državnemu tožilcu.
(5) Zoper sklepe iz tega člena ni pritožbe.
Dolžnosti zaščitene osebe
16. člen
(1) Dolžnost zaščitene priče je, da v postopkih pred sodiščem izpove
skladno z vsebino izjave iz drugega odstavka 10. člena tega zakona.
(2) Dolžnosti zaščitene osebe so:
- da upošteva navodila enote in ukrepe v programu zaščite,
- da spoštuje pravni red države, ki bo nudila zaščito,
- da ne obvešča drugih oseb o podatkih, povezanih s krajem in naslovom
svoje nastanitve, z delom, ki ga opravlja, in morebitno novo identiteto,
- da ne obiskuje krajev, kjer se je v preteklosti zadrževala,
- da sprejme zaposlitev, ki jo zagotovi enota, in brez utemeljenega
razloga ne preneha z delom, s katerim pridobiva plačo,
- da takoj obvesti enoto o vseh spremembah okoliščin, ki vplivajo na
izvajanje programa zaščite.
(3) Domneva se, da se zaščitena oseba s podpisom izjav iz drugega
odstavka 12.
člena in šestega
odstavka 14. člena tega zakona strinja z omejitvijo svobode gibanja in komunikacijske
zasebnosti, kolikor je to nujno potrebno zaradi izvajanja programa
zaščite.
Prenos pooblastil
17. člen
Generalni državni tožilec lahko za izvrševanje pristojnosti iz tega
zakona pisno pooblasti drugega državnega tožilca.
V. Ukrepi v programu zaščite
Pomoč zaščitenim osebam
18. člen
(1) Zaščitenim osebam enota zagotavlja potrebno psihološko,
psiho-socialno in pravno pomoč v času trajanja programa ter izvaja ukrepe
v programu zaščite v skladu s tem zakonom.
(2) Pri zagotavljanju pomoči iz prejšnjega odstavka lahko enota sodeluje
z nevladnimi organizacijami, s katerimi so sklenjeni posebni sporazumi.
Če je katera od zaščitenih oseb mladoletnik, enota pri zagotavljanju
pomoči sodeluje tudi s centri za socialno delo.
Vrste ukrepov
19. člen
(1) V programu zaščite se določi enega ali več ukrepov iz drugega
odstavka tega člena v skladu z oceno vrste, stopnje in predvidenega
trajanja ogroženosti.
(2) Ukrepi v programu zaščite so:
- ukrepi iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona,
- preselitev osebe,
- prirejeni dokumenti,
- onemogočenje posredovanja osebnih podatkov in nadzor poizvedb po
evidencah,
- prikritje identitete za potrebe sodnega postopka,
- sprememba identitete,
- uporaba video-konference in telefonske konference,
- mednarodna izmenjava,
- ukrepi v zaporu ali zavodu za izvrševanje vzgojnih ukrepov,
- ekonomska in socialna podpora.
(3) Izvajanje ukrepov v programu zaščite zagotovi enota.
(4) Ukrepe iz drugega odstavka tega člena, določene v sklepu o vključitvi
ogrožene osebe v program zaščite (15. člen zakona), lahko komisija na predlog enote iz upravičenih razlogov dopolni
ali spremeni.
(5) Državni organi, nosilci javnih pooblastil, organi in službe
samoupravnih lokalnih skupnosti morajo na podlagi pisne odredbe
predsednika komisije izvršiti vsa dejanja, ki so nujna za uspešno izvedbo
ukrepov iz tega člena.
Preselitev osebe
20. člen
(1) Ukrep preselitve osebe se izvaja kot začasna ali trajna preselitev iz
kraja bivanja zaščitene osebe v drug kraj, ki ga določi enota. Preselitev
je mogoča na ozemlju Republike Slovenije ali, v skladu z mednarodnimi
pogodbami, izven ozemlja Republike Slovenije.
(2) Ukrepe, ki se nanašajo na preselitev zaščitenih oseb v priporu ali na
prestajanju kazni zapora, izvaja Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij.
(3) V primeru izvajanja ukrepa iz tega člena izven ozemlja Republike
Slovenije mora enota pristojni organ tuje države brez odlašanja
seznanjati z dejstvi, ki lahko vplivajo na varnost zaščitene osebe.
Prirejeni dokumenti
21. člen
(1) Ukrep prirejenih dokumentov obsega izdelavo in uporabo prirejenih
dokumentov, identifikacijskih oznak in drugih listin, pomembnih za dokaz
pravic in pravnih dejstev, ki so povezana z zaščiteno osebo, ter vnos
prirejenih osebnih in drugih podatkov v ustrezne evidence.
(2) Zaščitena oseba, za katero se izdelajo prirejeni dokumenti,
identifikacijske oznake in listine, mora izročiti izvirnike v hrambo
enoti.
(3) Brez predhodnega soglasja enote zaščitena oseba ne sme uporabljati
prirejenih dokumentov, identifikacijskih oznak in listin pri sklepanju
pravnih poslov, iz katerih izhajajo dolžnosti ali pravice za tretje
osebe.
(4) Enota poskrbi za izdelavo prirejenih dokumentov, identifikacijskih
oznak in listin.
Onemogočenje posredovanja osebnih podatkov
in nadzor poizvedb po evidencah
22. člen
(1) Ukrep onemogočenja posredovanja osebnih podatkov in nadzor poizvedb
po evidencah se izvrši z odreditvijo upravljavcu osebnih ali drugih podatkov,
da tretji osebi onemogoči dostop do izvirnih podatkov zaščitene osebe.
(2) Upravljavec osebnih ali drugih podatkov mora onemogočiti dostop do
podatkov in zavarovati izvirne osebne podatke zaščitene osebe.
(3) Upravljavec osebnih ali drugih podatkov nemudoma obvesti enoto o
zahtevi oziroma poizvedbi tretje osebe za podatke iz tega člena, pri
čemer posreduje identifikacijske podatke tretje osebe.
Prikritje identitete za potrebe sodnega postopka
23. člen
Ukrep prikritja identitete za potrebe zaslišanja v sodnem postopku se
odredi in izvaja po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek.
Sprememba identitete
24. člen
(1) Sprememba identitete je delna ali celotna zamenjava osebnih podatkov
zaščitene osebe. Enota skupaj z zaščiteno osebo oblikuje novo identiteto
skladno s potrebami programa zaščite. Pri tem se ne smejo uporabiti
identifikacijski podatki druge obstoječe osebe. Povezava nove identitete
z izvirno identiteto ne sme biti evidentirana, razen v evidencah enote.
(2) Enota poskrbi za izdelavo dokumentov, identifikacijskih oznak in
listin v skladu z novo identiteto.
(3) Listine z izvirno identiteto zaščitene osebe se hranijo v enoti.
Evidence, ki vsebujejo osebne podatke izvirne identitete zaščitene osebe,
se ne spreminjajo do zaključka programa zaščite.
(4) Brez predhodnega soglasja enote zaščitena oseba ne sme uporabljati
spremenjenih podatkov iz tega člena za sklepanje pravnih poslov, ki
vplivajo na tretje osebe.
Pravne posledice spremembe identitete
25. člen
(1) Sodelovanje zaščitene osebe v sodnih in upravnih postopkih, ki so
uvedeni pred sprejemom v program zaščite, poteka z izvirno identiteto s
posredovanjem enote.
(2) Druge pravice in obveznosti, ki so nastale pred sprejetjem v program,
zaščitena oseba uresničuje po pooblaščencu, ki ga določi s soglasjem
enote.
(3) Po zaključku programa zaščite lahko oseba ponovno uporabi izvirno
identiteto. Uporaba izvirne identitete ne vpliva na pravice in obveznosti
iz zakonske zveze in družinskih razmerij, ki so nastale v času izvajanja
programa zaščite.
(4) Morebitne pravice in obveznosti, ki so nastale na podlagi pravnih
poslov v času uporabe spremenjene identitete, razen obveznosti, ki se
nanašajo na sodne in upravne postopke, oseba ureja po pooblaščencu.
Uporaba video-konference in telefonske konference
26. člen
(1) Zaslišanje in druga dejanja zaščitene priče v postopku se opravijo z
uporabo sodobnih tehničnih sredstev, če v skladu z zakonom, ki ureja
kazenski postopek, ni določeno drugače. Sodobna tehnična sredstva
obsegajo zlasti računalniško tehnologijo, elektronsko komunikacijsko
omrežje ter druge pripomočke za prenos slike in glasu.
(2) V postopkih mednarodne pravne pomoči mora biti pri zaslišanju
zaščitene priče v zaprošeni državi prisoten predstavnik te države, ki
poskrbi za zaščito in varnost.
(3) Zaslišanje iz prejšnjega odstavka poteka v skladu s pravnim redom
države prosilke. Zagotoviti je treba prevajalca, čigar stroške nosi
država prosilka, če ni drugače dogovorjeno.
(4) Za zagotovitev svojih pravic lahko zaščitena priča iz drugega
odstavka tega člena uporabi zakonodajo države prosilke ali zaprošene
države, glede na to, katera je zanjo ugodnejša.
(5) Tehnična sredstva iz prvega odstavka tega člena se lahko uporabijo
tudi v primeru zaslišanja zaščitene osebe, ki v konkretni zadevi, v zvezi
s katero se daje mednarodna pravna pomoč, nastopa kot obdolženec, če s
tem soglaša.
Mednarodna izmenjava
27. člen
(1) Mednarodna izmenjava obsega izmenjavo zaščitenih oseb, za katere je
pristojni organ določil ukrep preselitve osebe, in izmenjavo osebnih
podatkov zaradi zagotovitve njihove varnosti. Izvaja se na podlagi
sprejetih obveznosti iz bilateralnih sporazumov, ki jih je sklenila
Republika Slovenija.
(2) Na podlagi bilateralnega sporazuma se lahko opravi premestitev
zaščitene osebe izven ozemlja Republike Slovenije oziroma na ozemlje
Republike Slovenije.
(3) Sodelovanje med organi, pristojnimi za izvajanje programa zaščite
ogroženih oseb, poteka neposredno.
Ukrepi v zaporu ali zavodu za izvrševanje vzgojnih
ukrepov
28. člen
(1) Zaščitena oseba, ki je v priporu, na prestajanju kazni zapora,
mladoletniškega zapora ali vzgojnega ukrepa, mora biti ločena od ostalih
oseb v priporu, na prestajanju kazni zapora, mladoletniškega zapora ali
vzgojnega ukrepa.
(2) Uprava zavoda za prestajanje kazni zapora ali, v primeru mladoletne
zaščitene osebe, uprava zavoda za izvrševanje kazni mladoletniškega
zapora ali zavoda za izvrševanje vzgojnih ukrepov mora upoštevati
odločitve komisije za zagotovitev varnosti zaščitene osebe.
Ekonomska in socialna podpora
29. člen
(1) Enota nudi zaščiteni osebi ekonomsko podporo do trenutka njene
ekonomske osamosvojitve, zaščiteni osebi iz 4. člena tega zakona pa največ šest mesecev po vključitvi v program zaščite,
z možnostjo podaljšanja iz objektivnih in utemeljenih razlogov, o čemer
odloči komisija.
(2) Ekonomska podpora, ki se nudi zaščitenim osebam iz 4. člena tega zakona, ne sme biti večja od zneska, ki je potreben za pokritje
nujnih življenjskih stroškov in vključitev v novo življenjsko okolje.
Ostalim zaščitenim osebam je treba zagotoviti enake življenjske pogoje,
kot so jih imele pred sprejetjem v program zaščite.
(3) Ekonomska osamosvojitev zaščitene osebe se zagotovi z zaposlitvijo s
soglasjem enote oziroma z njeno pomočjo.
(4) Enota nudi zaščiteni osebi socialno podporo z zagotavljanjem
vključitve v izobraževanje in usposabljanje za pridobitev določene
izobrazbe ali določenega poklica zaradi zaposlitve.
Poročanje o izvajanju programov zaščite
30. člen
Enota mora poročati komisiji o izvajanju programov zaščite najmanj vsakih
šest mesecev.
VI. Prenehanje programa zaščite
Razlogi za prenehanje
31. člen
(1) Program zaščite preneha:
- če se zaščitena oseba pisno odreče zaščiti,
- s smrtjo zaščitene osebe,
- po tretjem odstavku tega člena.
(2) Če se zaščitena oseba odreče zaščiti ali če umre, izda komisija
ugotovitveni sklep o prenehanju programa zaščite.
(3) Na predlog generalnega državnega tožilca ali enote lahko komisija
sprejme sklep o prenehanju izvajanja programa zaščite, če:
- je prenehala resna nevarnost za življenje ali telo zaščitene osebe,
- zaščitena oseba ne izpolnjuje svojih dolžnosti,
- se uvede kazenski postopek zoper zaščiteno osebo zaradi suma storitve
kaznivega dejanja v času izvajanja programa zaščite,
- se ugotovi, da zaščitena oseba ni podala pravilnih in popolnih podatkov
v postopku vključitve v program zaščite,
- tuja država zahteva prekinitev izvajanja programa zaščite za zaščiteno
osebo, ki je preseljena na ozemlje te države.
(4) Komisija vroči sklep o prenehanju programa zaščite enoti, ki z
njegovo vsebino seznani zaščiteno pričo, in generalnemu državnemu
tožilcu.
(5) Zoper sklepe iz tega člena ni pritožbe.
Izbris in uničenje podatkov
32. člen
Po izdaji sklepa o prenehanju programa zaščite mora enota poskrbeti, da
se iz vseh evidenc izbrišejo in komisijsko uničijo vsi podatki in
listine, ki so za zaščiteno osebo nastali v zvezi z izvajanjem programa
zaščite, razen podatkov, ki se hranijo v enoti, oziroma podatkov, za
katere ta zakon določa, da se hranijo trajno.
VII. Evidence in zaščita podatkov
Vrste evidenc
33. člen
(1) Komisija upravlja zbirko osebnih podatkov, ki vsebuje evidence o:
- osebah, ki se obravnavajo po tem zakonu, in
- uporabi nujnih zaščitnih ukrepov in ukrepov v programu zaščite.
(2) Evidenca o osebah, ki jih komisija obravnava, vsebuje naslednje
podatke:
- evidenčno številko dosjeja,
- osebno ime ogrožene osebe,
- enotno matično številko občana ali rojstne podatke (dan, mesec, leto),
kraj rojstva, davčno številko in številko zdravstvenega zavarovanja
ogrožene osebe,
- naslov stalnega oziroma začasnega bivališča ogrožene osebe,
- državljanstvo, narodnost in veroizpoved ogrožene osebe,
- družinske in premoženjske razmere ogrožene osebe,
- šolsko izobrazbo ogrožene osebe,
- poklic in zaposlitev ogrožene osebe,
- osebno ime, naziv funkcije ali zaposlitev pooblaščenca ogrožene osebe,
številko telefona, telefaksa in naslov elektronske pošte,
- osebno ime kontaktne osebe enote,
- številko in datum sklepa o uvedbi ali zavrnitvi uvedbe postopka za
vključitev v program zaščite.
(3) Evidenca o uporabi nujnih zaščitnih ukrepov in ukrepov v programu
zaščite vsebuje naslednje podatke:
- evidenčno številko dosjeja,
- vrste ukrepov,
- številko in datum odredbe oziroma sklepa,
- čas trajanja.
Prepoved obveščanja
34. člen
(1) Kadar komisija in enota zbirata osebne in druge podatke po določbah
tega zakona, o tem nista dolžni obvestiti posameznika, na katerega se
podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvajanje programa
zaščite, posameznik pa nima pravice vpogleda v zbrane podatke. Ta
prepoved velja tudi za upravljavce osebnih in drugih podatkov, ki so
posredovali zaprošene podatke komisiji ali enoti.
(2) O prenehanju razlogov za prepoved obveščanja iz prejšnjega odstavka
komisija ali enota obvesti subjekte iz prejšnjega odstavka, od katerih je
pridobila osebne podatke.
Hramba podatkov
35. člen
(1) Podatki v evidenci o osebah iz drugega odstavka 33. člena tega zakona se hranijo trajno, podatki v evidenci iz tretjega
odstavka 33. člena tega zakona pa deset let po prenehanju programa zaščite.
(2) Rok hrambe dokumentarnega gradiva v stalni zbirki je deset let po
prenehanju programa, razen za sklepe in odredbe komisije, ki se hranijo
trajno.
VIII. Financiranje
Sredstva za delo
36. člen
Sredstva za delo komisije in enote ter za izvajanje nujnih zaščitnih
ukrepov in programa zaščite po tem zakonu se zagotovijo v posebni
proračunski postavki Policije v proračunu Republike Slovenije.
Poslovanje s sredstvi
37. člen
(1) O porabi finančnih sredstev se vodi evidenca.
(2) Poslovanje s finančnimi sredstvi za izvajanje tega zakona in način
vodenja ter uporabe evidence predpiše minister, pristojen za notranje
zadeve, z navodilom.
IX. Nadzor
Finančni nadzor
38. člen
(1) Nadzor nad vsebinsko dokumentacijo glede porabe finančnih sredstev
lahko izvaja le komisija.
(2) Nadzor porabe finančnih oziroma proračunskih sredstev, ki ga izvajajo
drugi pooblaščeni organi, lahko obsega le pregled računovodske
dokumentacije.
Vsebinski in upravni nadzor
39. člen
(1) Nadzor nad delom komisije izvaja predsednik Vrhovnega sodišča
Republike Slovenije ali vrhovni sodnik, ki ga ta pisno pooblasti.
(2) Vsebinski nadzor nad delom enote izvaja komisija. Komisija lahko v
zvezi z izvajanjem nadzora iz prejšnjega odstavka vpogleda v
dokumentacijo enote.
(3) Upravni nadzor nad delom enote izvajajo pristojni organi.
(4) Zapisnik o opravljenem nadzoru se posreduje komisiji oziroma enoti,
ki je dolžna odpraviti ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti ter o
tem v določenem roku poročati organu, ki je opravil nadzor.
Način opravljanja nadzora
40. člen
Nadzor po tem poglavju mora biti opravljen na način, ki ne omogoča
razkritja ogroženih oziroma zaščitenih oseb.
X. Prehodne in končna določba
Oblikovanje proračunske postavke
41. člen
(1) Vlada Republike Slovenije pripravi predlog nove proračunske postavke
Policije iz
36. člena tega zakona.
(2) Do oblikovanja nove proračunske postavke iz prejšnjega odstavka se
sredstva za delo organov in za izvajanje nujnih zaščitnih ukrepov ter
programa zaščite po tem zakonu zagotavljajo iz proračunske rezerve.
Ustanovitev komisije in enote
42. člen
(1) Predstojniki posameznih organov imenujejo člane komisije in njihove
namestnike, ki zastopajo organ, v dveh mesecih po uveljavitvi tega
zakona. Odločbe o imenovanju posredujejo ministru, pristojnemu za
notranje zadeve, ki skliče prvo sejo komisije najkasneje v enem mesecu po
prejemu odločb.
(2) Komisija sprejme poslovnik o delu v treh mesecih po opravljeni prvi
seji.
(3) Vlada Republike Slovenije zagotovi ministrstvu, pristojnemu za
notranje zadeve, dodatnih devet delovnih mest za novo enoto v sestavi
Policije.
(4) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, pripravi predlog ustreznih
sprememb sistemizacije in zasedbe delovnih mest zaradi oblikovanja enote
v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. V istem času pripravi
materialno-tehnične pogoje za začetek dela enote. Enota prične z delom v
treh mesecih po sprejemu sprememb sistemizacije.
Uskladitev in izdaja podzakonskih aktov
43. člen
(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, uskladi v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona določbe podzakonskih aktov z določbami tega
zakona.
(2) Minister, pristojen za pravosodje, uskladi v treh mesecih po uveljavitvi
tega zakona določbe podzakonskih aktov z določbami tega zakona.
(3) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom,
pristojnim za pravosodje, izda pravilnik iz petega odstavka 7.
člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Oprostitev plačila davkov
44. člen
Do ustrezne spremembe oziroma dopolnitve zakona, ki ureja dohodnino,
velja, da so finančna sredstva, izročena zaščiteni osebi po tem zakonu, oproščena
davkov in prispevkov.
Začetek veljavnosti in uporabe
45. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.
Številka: 212-06/05-2/1
Ljubljana, dne 30. novembra 2005
EPA 419-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
Na seznam zakonov in aktov
|