|
Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je Državni zbor
Republike Slovenije na seji dne 18. decembra 2002 potrdil uradno
prečiščeno besedilo zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ki
obsega:
- zakon o državljanstvu Republike Slovenije - ZDRS (Uradni list RS, št.
1/91-I z dne 25.6.1991),
- zakon o dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike Slovenije - ZDRS-A
(Uradni list RS, št. 30/91-I z dne 14.12.1991),
- zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike
Slovenije - ZDRS-B (Uradni list RS, št. 38/92 z dne 1.8.1992),
- odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-98/91-21 o
razveljavitvi 28. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 61/92 z dne 24.12.1992)
- odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-69/92-30 o
razveljavitvi 41. in 13.a člena zakona o državljanstvu Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 61/92 z dne 24.12.1992),
- zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike
Slovenije - ZDRS-C (Uradni list RS, št. 13/94 z dne 10.3.1994),
- odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-89/99 o razveljavitvi
tretjega odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije,
kolikor se nanaša na razlog nevarnosti za javni red, določen v 8. točki
10. člena tega zakona (Uradni list RS, št. 59/99 z dne 23.7.1999),
- zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike
Slovenije - ZDRS-Č (Uradni list RS, št. 96/2002 z dne 14.11.2002).
Številka: 213-11/90-2/122
Ljubljana, dne 18. decembra 2002
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
ZAKON O
DRŽAVLJANSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE
URADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(ZDRS-UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa načine in pogoje pridobitve ter prenehanja državljanstva
Republike Slovenije.
2. člen
Državljan Republike Slovenije, ki ima tudi državljanstvo tuje države, se
na območju Republike Slovenije šteje za državljana Republike Slovenije,
če mednarodna pogodba ne določa drugače.
II. PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA
3. člen
Državljanstvo Republike Slovenije se pridobi:
1. po rodu,
2. z rojstvom na območju Republike Slovenije,
3. z naturalizacijo, to je s sprejemom v državljanstvo na podlagi
prošnje;
4. po mednarodni pogodbi.
1. Pridobitev
državljanstva po rodu
4. člen
Po rodu pridobi državljanstvo Republike Slovenije otrok:
1. če sta ob njegovem rojstvu oče in mati državljana Republike Slovenije;
2. če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike
Slovenije, otrok pa je rojen v Republiki Sloveniji;
3. če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike
Slovenije, drugi pa je neznan ali je neznanega državljanstva ali je brez
njega, otrok pa je rojen v tujini.
5. člen
V tujini rojeni otrok, katerega eden od staršev je ob njegovem rojstvu
državljan Republike Slovenije, drugi pa je tuj državljan, pridobi po rodu
državljanstvo Republike Slovenije, če je do dopolnjenega 18. leta
starosti priglašen kot državljan Republike Slovenije ali če se do
dopolnjenega 18.leta starosti dejansko za stalno naseli v Republiki
Sloveniji z roditeljem, ki je državljan Republike Slovenije.
Priglasitev iz prejšnjega odstavka ni potrebna, če bi otrok ostal brez
državljanstva.
Izjavo o priglasitvi iz prvega odstavka tega člena je potrebno podati pri
organu, pristojnem za vodenje matične knjige, v katero bo izvršen
naknaden vpis otrokovega rojstva, ali pri pristojnem organu Republike
Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev.
Otroka lahko priglasi za državljana Republike Slovenije tisti od staršev,
ki je državljan Republike Slovenije. Če je otrok pod skrbništvom, ker
nima staršev ali jim je odvzeta roditeljska pravica ali poslovna
sposobnost, ga lahko priglasi skrbnik, ki je državljan Republike
Slovenije, s soglasjem centra za socialno delo.
6. člen
Pod pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena pridobi državljanstvo
Republike Slovenije tudi oseba, starejša od 18 let, če se do dopolnjenega
36. leta starosti z izjavo opredeli za državljanstvo Republike Slovenije.
Izjavo iz prejšnjega odstavka je potrebno podati pri organu, pristojnem
za vodenje matične knjige, v katero bo izvršen naknadnem vpis rojstva,
ali pri pristojnem organu Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen
za opravljanje konzularnih zadev.
7. člen
Pod pogoji iz 4., 5. in 6. člena tega zakona pridobi s posvojitvijo državljanstvo
Republike Slovenije tudi posvojenec - tujec, če je vsaj eden od
posvojiteljev državljan Republike Slovenije in če se po predpisih države,
katere državljan je posvojenec, s posvojitvijo vzpostavi med
posvojiteljem in posvojencem enako razmerje, kot je razmerje med starši
in otroki (v nadaljnjem besedilu: popolna posvojitev).
8. člen
Za pridobitev državljanstva po 5. in 7. členu tega zakona se za otroka, starejšega od 14 let,
zahteva tudi njegova privolitev.
Oseba, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije po določbah 4.,
5., 6., 7. ali 9. člena tega zakona, se šteje od rojstva za državljana
Republike Slovenije.
2. Pridobitev
državljanstva z rojstvom na območju
Republike Slovenije
9. člen
Državljanstvo Republike Slovenije pridobi otrok, ki je rojen ali najden
na območju Republike Slovenije, če sta oče in mati neznana ali ni znano
njuno državljanstvo ali pa sta brez državljanstva.
Otroku, ki je pridobil državljanstvo Republike Slovenije po prejšnjem
odstavku, na zahtevo staršev preneha državljanstvo Republike Slovenije,
če se do dopolnjenega 18. leta starosti ugotovi, da so starši tuji
državljani. Državljanstvo mu preneha z dnem vročitve odločbe.
3. Pridobitev
državljanstva z naturalizacijo
10. člen
Pristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, po prostem
preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije, če je to v skladu
z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba izpolnjevati naslednje
pogoje:
1. da je dopolnila 18 let;
2. da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo
dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije;
3. da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5
let pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca;
4. da ima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki
omogoča materialno in socialno varnost;
5. da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar
dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine
na osnovni ravni;
6. da ni bila v državi, katere državljan je, ali v Sloveniji obsojena na
zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kaznivo dejanje, za katero se storilec
preganja po uradni dolžnosti, če je to dejanje kaznivo tako po predpisih
njene države kot tudi po predpisih Republike Slovenije;
7. da ji ni bila izrečena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji;
8. da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja
nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države;
9. da ima poravnane davčne obveznosti;
10. da poda izjavo, da s pridobitvijo državljanstva Republike Slovenije
soglaša s pravnim redom Republike Slovenije.
Šteje se, da je pogoj iz 2. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če je
oseba brez državljanstva ali če dokaže, da ga po zakonu njene države
izgubi s samo naturalizacijo. Če dokaže, da njena država ne daje odpusta
ali da prostovoljno pridobitev tujega državljanstva šteje za nelojalno dejanje,
ki je sankcionirano v njenih predpisih, zadošča izjava prosilca, da se
odreka tujemu državljanstvu, če bo pridobil državljanstvo Republike
Slovenije.
Obvezni preizkus znanja slovenskega jezika iz 5. točke prvega odstavka
tega člena opravi oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo, pred
strokovno komisijo, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije in ki določi
tudi kriterije za pisni in ustni preizkus znanja slovenskega jezika.
Šteje se, da je pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen:
1. če je oseba končala osnovno šolo v Republiki Sloveniji;
2. če je oseba končala srednjo šolo v Republiki Sloveniji;
3. če je oseba v Republiki Sloveniji pridobila izobrazbo na VI. ali VII.
stopnji oziroma končala visokošolski ali univerzitetni študij po 25. 6.
1991;
4. če je oseba starejša od 60 let in dejansko živi v Sloveniji 15 let.
Pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki je
nepismena, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s
potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v
slovenščini na osnovni ravni. Pogoja iz 5. točke prvega odstavka ni treba
izpolnjevati osebi, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo vsakdanje
sporazumevanje, ni sposobna opraviti izpita v zahtevani obliki.
Če je uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje iz 6. točke prvega
odstavka tega člena, organ, pristojen za odločanje o sprejemu v
državljanstvo Republike Slovenije, prekine postopek do pravnomočne
odločitve v kazenskem postopku.
Šteje se, da je pogoj iz 6. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen,
če so podani pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence.
11. člen
Osebi, ki vloži prošnjo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z
naturalizacijo, se lahko izda zagotovilo, da bo sprejeta v državljanstvo,
če izpolnjuje pogoje iz 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
Če oseba iz prejšnjega odstavka v roku dveh let od vročitve zagotovila ne
predloži dokazov iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena se šteje,
da je svojo vlogo umaknila.
12. člen
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po
prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije slovenskega
izseljenca in njegovega potomca do tretjega kolena v ravni črti, če
dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo
prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4.,
5., 6., 7.,
8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po
prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo, ki
je izgubila državljanstvo Republike Slovenije na podlagi odpusta ali
odreka državljanstvu v skladu z določbami tega zakona ali v skladu s
predpisi, ki so urejali državljanstvo na območju Republike Slovenije pred
sprejemom tega zakona, če oseba dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno
šest mesecev pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če
izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka
10. člena tega zakona.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po
prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo, ki
je že najmanj dve leti poročena z državljanom Republike Slovenije, če
dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo
prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 2.,
4., 5., 6., 7.,
8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Oseba iz prejšnjega odstavka lahko na posebno prošnjo izjemoma pridobi
državljanstvo Republike Slovenije, čeprav ne izpolnjuje pogoja iz 2.
točke 10.
člena tega zakona, če s tem soglaša Vlada Republike
Slovenije.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po
prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije polnoletno
osebo, rojeno na območju Republike Slovenije, če dejansko živi v
Sloveniji od rojstva dalje in če izpolnjuje pogoje iz 6., 7., 8., 9. in 10. točke
prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Pri odločanju na podlagi prejšnjega odstavka lahko pristojni organ
upošteva osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki
vežejo osebo na Republiko Slovenijo, ter posledice, ki bi jih povzročila
zavrnitev prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po
prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo s
statusom begunca, priznanega po zakonu o azilu, če dejansko živi v
Sloveniji neprekinjeno 5 let pred vložitvijo prošnje in če izpolnjuje
pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka
10. člena tega zakona.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po
prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo brez
državljanstva (apatrida), če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno 5 let
pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje
pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka
10. člena tega zakona.
13. člen
Z naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije
polnoletna oseba, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih,
kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, pod pogojem, da dejansko
živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje in
ima urejen status tujca ter izpolnjuje pogoje iz 4., 6., 8.,
9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Osebi iz prejšnjega odstavka, ki uveljavlja korist države iz nacionalnih
razlogov, ni potrebno izpolnjevati pogoja dejanskega bivanja v Sloveniji.
Obstoj razlogov iz prvega odstavka tega člena na podlagi mnenja
pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije.
13.a člen
(razveljavljen)
14. člen
Če oče in mati pridobita državljanstvo Republike Slovenije z
naturalizacijo, ga na njuno prošnjo pridobi tudi njun otrok, ki še ni
star 18 let.
Če eden od staršev pridobi državljanstvo Republike Slovenije z
naturalizacijo, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni star 18 let, če ta
roditelj za to zaprosi in če otrok živi z njim v Sloveniji neprekinjeno
vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje ter ima urejen status tujca.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridobi državljanstvo Republike
Slovenije otrok, ki je rojen v Republiki Sloveniji in še ni dopolnil leto
dni starosti, če za to zaprosi roditelj, ki pridobi državljanstvo
Republike Slovenije z naturalizacijo.
Če eden od staršev pridobi državljanstvo Republike Slovenije z
naturalizacijo na podlagi 13. člena tega zakona iz nacionalnih razlogov, ga pridobi
tudi njegov otrok, ki še ni star 18 let, če ta roditelj za to zaprosi.
Otrok, ki nima staršev, ali čigar staršem je odvzeta roditeljska pravica
ali poslovna sposobnost in od rojstva živi v Sloveniji, lahko pridobi
državljanstvo Republike Slovenije na prošnjo skrbnika, ki je državljan
Republike Slovenije in pri katerem otrok živi, če zaradi koristi otroka k
njegovemu sprejemu v državljanstvo da soglasje ministrstvo, pristojno za
družino in socialne zadeve.
Če je otrok star več kot 14 let, se zahteva za pridobitev državljanstva
po prejšnjih odstavkih tudi njegova privolitev.
V primeru posvojitve, pri kateri med posvojitelji in posvojencem ne
nastane enako razmerje kot med starši in otroki, lahko na prošnjo
posvojiteljev, državljanov Republike Slovenije, pridobi državljanstvo
Republike Slovenije njun posvojenec, ki še ni star 18 let, če s
posvojiteljema stalno živi v Sloveniji.
15. člen
Kdor pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo ali po 40.
členu tega zakona, postane državljan Republike Slovenije
z dnem, ko mu je vročena odločba o pridobitvi državljanstva Republike
Slovenije.
16. člen
Organ, ki je izdal odločbo o pridobitvi državljanstva z naturalizacijo,
lahko razveljavi odločbo, če se ugotovi, da je bila naturalizacija
dosežena z lažnimi izjavami ali z namernim prikrivanjem bistvenih dejstev
ali okoliščin, ki bi vplivale na odločitev.
Odločba se razveljavi tudi v primeru, če je bila oseba sprejeta v
državljanstvo Republike Slovenije na podlagi zagotovila tuje države, da
ji bo tuje državljanstvo prenehalo, če bo sprejeta v državljanstvo
Republike Slovenije, če v roku, navedenem v odločbi o sprejemu v
državljanstvo Republike Slovenje, ne predloži dokaza, da ji je prenehalo
prejšnje državljanstvo.
V primeru, da se razveljavi odločba o naturalizaciji staršev, se lahko
razveljavi tudi odločba o naturalizaciji za njihove otroke do 18. leta
starosti, ki so pridobili državljanstvo Republike Slovenije z
naturalizacijo istočasno s starši.
III. PRENEHANJE DRŽAVLJANSTVA
17. člen
Državljanstvo Republike Slovenije preneha:
1. z odpustom,
2. z odrekom,
3. z odvzemom,
4. po mednarodni pogodbi.
1. Prenehanje
državljanstva z odpustom
18. člen
Državljanu Republike Slovenije preneha državljanstvo Republike Slovenije
z odpustom (v nadaljnjem besedilu: odpust iz državljanstva Republike
Slovenije), če za to zaprosi in če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je dopolnil 18 let;
2. da dejansko živi v tujini;
3. da ni ovir zaradi vojaške dolžnosti;
4. da je poravnal dolžne davke in druge zakonske obveznosti;
5. da ima poravnane preživninske obveznosti iz zakonske zveze in iz
razmerja med starši in otroki do oseb, ki živijo v Sloveniji;
6. da zoper njega v Sloveniji ne teče kazenski postopek za kaznivo
dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, če pa je bil v Sloveniji
obsojen na zapor, da je to kazen prestal;
7. da ima ali da dokaže, da bo sprejet v tuje državljanstvo.
Kaj se šteje za ovire zaradi vojaške dolžnosti po 3. točki prejšnjega
odstavka, podrobneje predpiše ministrstvo, pristojno za obrambne zadeve.
Organ, pristojen za odločanje o odpustu, lahko zavrne prošnjo za odpust
iz državljanstva Republike Slovenije, čeprav so izpolnjeni pogoji iz
prvega odstavka tega člena, če tako rešitev zahtevajo razlogi varnosti
ali obrambe države oziroma če to terjajo vzajemnost ali drugi razlogi v
zvezi z odnosi s tujo državo.
Organ, ki je pristojen za odločanje o odpustu, lahko zavrne prošnjo za
odpust iz državljanstva Republike Slovenije, čeprav so izpolnjeni pogoji
iz prvega odstavka tega člena, če tako rešitev pogojujejo ekonomski,
socialni ali nacionalni interesi države.
19. člen
Osebi, ki je zaprosila za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, se
lahko izda zagotovilo o odpustu, čeprav ne izpolnjuje pogojev iz 2. in 7.
točke prejšnjega člena.
Če oseba, ki ji je bilo izdano zagotovilo iz prejšnjega odstavka, v roku
dveh let od vročitve zagotovila ne dokaže, da se je dejansko izselila iz
Republike Slovenije in da ji je zagotovljeno tuje državljanstvo oziroma,
da ga je že pridobila, se šteje, da je umaknila svojo prošnjo.
20. člen
Osebi, ki je odpuščena iz državljanstva Republike Slovenije, preneha
državljanstvo z dnem, ko ji je vročena odločba o odpustu iz državljanstva
Republike Slovenije.
21. člen
Organ, ki je odločil o odpustu iz državljanstva Republike Slovenije,
lahko odpravi odločbo o odpustu, če oseba za to zaprosi in če v enem letu
od vročitve odločbe ni pridobila tujega državljanstva.
Prošnja za odpravo odločbe o odpustu se lahko vloži v enem letu od
vročitve odločbe.
22. člen
Otroku do dopolnjenega 18. leta starosti preneha državljanstvo Republike
Slovenije na prošnjo obeh staršev, ki jima je državljanstvo prenehalo z
odpustom, ali je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo na ta način
enemu od njiju, drugi pa nima državljanstva Republike Slovenije.
Če otrokovi starši živijo ločeno, otroku preneha državljanstvo Republike
Slovenije z odpustom na zahtevo tistega roditelja, pri katerem otrok živi
oziroma kateremu je dodeljen v varstvo in vzgojo, in tudi sam prosi za
odpust iz državljanstva Republike Slovenije, ali v primeru, da je
roditelj, pri katerem otrok živi, tujec. V obeh primerih je potrebno
soglasje drugega roditelja.
Če drugi roditelj ne soglaša z odpustom otroka iz državljanstva Republike
Slovenije, otrok dobi odpust, če zaradi koristi otroka k njegovemu
odpustu da soglasje ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve.
Soglasje je treba priložiti prošnji za odpust otroka iz državljanstva
Republike Slovenije.
Soglasje iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ni potrebno, če
prebivališča drugega roditelja ni mogoče ugotoviti ali če mu je odvzeta
poslovna sposobnost ali roditeljska pravica.
23. člen
Zaradi popolne posvojitve preneha državljanstvo Republike Slovenije z
odpustom posvojencu, mlajšemu od 18 let, ki je državljan Republike
Slovenije, če za to zaprosi posvojitelj, ki je tujec ali posvojitelj, ki
prosi za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, če so izpolnjeni
pogoji iz prejšnjega člena.
24. člen
Če je otrok star več kot 14 let, se za prenehanje državljanstva Republike
Slovenije zahteva tudi njegova privolitev.
2. Prenehanje
državljanstva z odrekom
25. člen
Polnoletni državljan Republike Slovenije, ki je bil rojen v tujini in tam
živi, pa ima tudi tuje državljanstvo, se lahko do dopolnjenega 25. leta
starosti odreče državljanstvu Republike Slovenije.
Če državljan Republike Slovenije izpolnjuje pogoje iz prejšnjega
odstavka, organ pristojen za odločanje o odreku, z odločbo ugotovi, da mu
je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo z dnem, ko je podal izjavo
o odreku državljanstvu Republike Slovenije.
Glede odreka državljanstvu mladoletnih otrok se smiselno uporabljajo
določbe 22.,
23. in 24. člena tega zakona.
3. Prenehanje
državljanstva z odvzemom
26. člen
Državljanu Republike Slovenije, ki dejansko živi v tujini in ima tudi
tuje državljanstvo, se lahko odvzame državljanstvo Republike Slovenije,
če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Republike
Slovenije.
Za delo, s katerim se škoduje mednarodnim in drugim interesom Republike
Slovenije, se šteje:
1. če oseba pripada organizaciji, katere aktivnost meri na rušenje
ustavnega reda Republike Slovenije;
2. če oseba kot pripadnik tuje obveščevalne službe škoduje interesom
Republike Slovenije ali če tem interesom škoduje s svojim delom v
državnem organu ali organizaciji tuje države;
3. če je oseba pogosti storilec kaznivih dejanj, ki se preganjajo po
uradni dolžnosti, in prekrškov zoper javni red;
4. če oseba kljub pozivu pristojnega organa odkloni izpolnitev z ustavo
in zakonom predpisane dolžnosti državljana Republike Slovenije.
Šteje se, da ima oseba državljanstvo tuje države, če ima potno listino
državljana tuje države ali če izvršuje vojaško dolžnost po predpisih te
države ali če je zaposlena v državnem organu ali v oboroženih silah tuje
države.
Odločba o odvzemu državljanstva Republike Slovenije se lahko izjemoma
izda brez udeležbe stranke v postopku.
Osebi, ki ji je odvzeto državljanstvo Republike Slovenije, to preneha z
dnem vročitve odločbe; če odločbe ni mogoče vročiti, ji državljanstvo
Republike Slovenije preneha z dnem objave v Uradnem listu Republike
Slovenije.
IV. SKUPNE DOLOČBE
27. člen
O pridobitvi državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, o
prenehanju državljanstva ter o izdaji zagotovila iz 11. in 19. člena tega zakona odloča ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve.
Prošnja za pridobitev državljanstva z naturalizacijo se vloži pri upravni
enoti, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče.
Prošnja za odpust iz državljanstva in izjava o odreku državljanstvu se
vloži pri organu Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za
opravljanje konzularnih zadev; če to zaradi objektivnih okoliščin ni
mogoče, se vloži pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.
Prošnja za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po 13.
členu tega zakona se vloži pri ministrstvu, pristojnem za
notranje zadeve. Če prosilec živi v tujini, se vloži pri organu Republike
Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev.
28. člen
Merila za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo
Republike Slovenije po 10., 12. in 13. členu tega zakona ter za zavrnitev vloge za odpust iz
državljanstva Republike Slovenije po četrtem odstavku 18.
člena tega zakona določa Vlada Republike Slovenije. Vlada
Republike Slovenije določa tudi merila za ugotavljanje pogoja iz 3.,
4. in 8. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
29. člen
Državljanstvo na prvi stopnji ugotavlja upravna enota, na območju katere
ima oseba stalno prebivališče. Ta je dolžna na zahtevo posameznika o
njegovem državljanstvu izdati ugotovitveno odločbo. Ugotovitveno odločbo
je dolžan izdati tudi na zahtevo organa, ki vodi postopek v zvezi z
uveljavljanjem pravice posameznika.
30. člen
O pridobitvi ali izgubi državljanstva je potrebno obvestiti organ,
pristojen za vodenje rojstne matične knjige, registra stalnega
prebivalstva, in druge organe, ki so po zakonu v uradni evidenci dolžni
voditi tudi podatek o državljanstvu posameznikov.
V. EVIDENCE O DRŽAVLJANSTVU
31. člen
Zaradi razvida državljanstva kot sestavnega dela osebnega stanja
posameznika se državljanstvo Republike Slovenije evidentira v rojstni
matični knjigi v skladu z določbami zakona o matičnih knjigah.
Če državljan Republike Slovenije ni rojen v Sloveniji, je njegovo
državljanstvo treba vpisati istočasno z naknadnim vpisom njegovega
rojstva v skladu z zakonom o matičnih knjigah.
32. člen
Zaradi celovitega razvida državljanstva Republike Slovenije in zaradi
spremljanja stanja na tem področju vodi ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve, centralno evidenco o državljanstvu.
33. člen
Centralna evidenca o državljanstvu vsebuje naslednje podatke:
1. priimek in ime;
2. datum in kraj rojstva;
3. enotno matično številko občana (EMŠO);
4. stalno ali začasno prebivališče;
5. podatke o vpisu v rojstno matično knjigo (če je oseba vpisana v
državljansko knjigo, ki je bila vzpostavljena po prej veljavnih
predpisih, je potrebno vnesti podatke o vpisu v to evidenco).
Za državljane Republike Slovenije, ki so to državljanstvo pridobili z
odločbo organa, pristojnega za odločanje o naturalizaciji, ali po
mednarodni pogodbi, vsebuje evidenca poleg podatkov iz prejšnjega
odstavka, še naslednje podatke:
1. poklic in šolsko izobrazbo;
2. prebivališče ob naturalizaciji (če je ta podatek istoveten s
prebivališčem iz 4. točke prejšnjega odstavka, tega podatka ni treba
navajati);
3. državljanstvo do naturalizacije, če to ni znano, pa narodnost;
4. številko in datum odločbe ter organ, ki je odločbo izdal;
5. pravno podlago oziroma način pridobitve državljanstva;
6. datum pridobitve državljanstva Republike Slovenije.
Podatek o narodnosti iz 3. točke prejšnjega odstavka se evidentira samo s
privolitvijo osebe, na katero se ta podatek nanaša.
Za osebe, ki jim je prenehalo državljanstvo Republike Slovenije, vsebuje
evidenca poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena še naslednje
podatke:
1. poklic in šolsko izobrazbo;
2. prebivališče pred odhodom v tujino;
3. prebivališče ob odpustu iz državljanstva;
4. številko in datum odločbe in organ, ki je izdal odločbo o prenehanju
državljanstva;
5. datum prenehanja državljanstva Republike Slovenije;
6. tuje državljanstvo;
7. datum izselitve;
8. razlog za zahtevo za prenehanje državljanstva Republike Slovenije.
Za državljane Republike Slovenije, ki imajo tudi tuje državljanstvo,
vsebuje evidenca poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena tudi
podatek o tujem državljanstvu in čas njegove pridobitve.
Osebni podatki se hranijo v centralni evidenci o državljanstvu še 50 let
po smrti ali prenehanju državljanstva osebe, na katero se podatki
nanašajo.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki arhivirajo.
34. člen
Podatki za evidence o državljanstvu se zbirajo neposredno od
posameznikov, na katere se nanašajo.
Ne glede na prejšnji odstavek se podatki, kadar je to mogoče, zbirajo:
1. iz rojstne matične knjige,
2. iz državljanske knjige,
3. iz javnih listin,
4. od drugih oseb v skladu z zakonom.
35. člen
Osebne podatke iz evidenc o državljanstvu lahko uporabljajo delavci
policije za izvrševanje z zakonom določenih nalog.
Organi, ki vodijo evidence o državljanstvu, posredujejo drugim
uporabnikom podatke iz teh evidenc, če so za njihovo uporabo pooblaščeni
z zakonom ali na podlagi privolitve ali zahteve posameznika, na katerega
se podatki nanašajo.
Uporabniki podatkov iz prejšnjega odstavka ne smejo posredovati osebnih
podatkov drugim uporabnikom in jih smejo uporabljati samo za namene, za
katere so jih dobili.
36. člen
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, lahko ob pogoju vzajemnosti
posreduje podatke o posamezniku, vsebovane v evidencah o državljanstvu,
drugim državam, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če gre za posredovanje organom tuje države, ki so pristojni za zadeve
državljanstva;
2. če se prejemnik podatkov zaveže, da bo dobljene podatke uporabljal
samo za namene v zvezi z urejanjem državljanstva, v nasprotnem primeru pa
le, če je to nujno za izvedbo kazenskega postopka ali če posredovanje
podatkov nedvomno koristi posamezniku, na katerega se podatki nanašajo;
3. če je v državi, v kateri je sedež organa, ki se mu podatki
posredujejo, zagotovljeno varstvo osebnih podatkov tudi za tujce.
Dejstvo iz 3. točke prejšnjega odstavka ugotavlja ministrstvo, pristojno
za zunanje zadeve.
37. člen
Državljanstvo Republike Slovenije se dokazuje s potrdilom ali drugo javno
listino o državljanstvu, ki jo izda organ, pristojen za vodenje uradne
evidence, v kateri je vpisano državljanstvo osebe, ali upravna enota, na
območju katere ima oseba stalno prebivališče.
38. člen
Če je bil postopek za ugotovitev državljanstva ali za pridobitev ali
prenehanje državljanstva Republike Slovenije uveden na zahtevo stranke in
postopka ni mogoče končati brez njenega sodelovanja, se njen molk šteje
za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v danem roku ne
opravi nobenega dejanja, potrebnega za nadaljevanje ali dokončanje
postopka oziroma če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več
zainteresirana za nadaljevanje postopka.
Postopka iz razlogov po prejšnjem odstavku ni mogoče ustaviti, dokler ne
potečejo trije meseci od opozorila.
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije - ZDRS
(Uradni list RS, št. 1/91-I) vsebuje naslednje prehodne določbe, kot so
bile dopolnjene, spremenjene ali razveljavljene z
- zakonom o dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike Slovenije -
ZDRS-A (Uradni list RS, št. 30/91-I z dne 14.12.1991),
- zakonom o spremembi in dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike
Slovenije - ZDRS-B (Uradni list RS, št. 38/92 z dne 1.8.1992),
- odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-69/92-30 o
razveljavitvi 41. in 13.a člena zakona o državljanstvu Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 61/92 z dne 24.12.1992),
- zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike
Slovenije - ZDRS-C (Uradni list RS, št. 13/94 z dne 10.3.1994),
- odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-89/99 o razveljavitvi
tretjega odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije,
kolikor se nanaša na razlog nevarnosti za javni red, določen v 8. točki 10.
člena tega zakona (Uradni list RS, št. 59/99 z dne
23.7.1999),
- zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike
Slovenije - ZDRS-Č (Uradni list RS, št. 96/2002 z dne 14.11.2002):
VI. PREHODNE DOLOČBE
39. člen
Za državljana Republike Slovenije velja po tem zakonu, kdor je po
dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike Slovenije in
Socialistične federativne Republike Jugoslavije.
39.a člen
Za državljana Republike Slovenije velja oseba, ki je imela na dan 23.12.1990
prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali od tega dne
dalje v Sloveniji neprekinjeno dejansko živi, če bi pridobila
državljanstvo Republike Slovenije po 37. členu zakona o državljanstvu
FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47,
88/48 in 105/48), pa je do 21.12.1950 pridobila državljanstvo druge
republike nekdanje SFRJ, čeprav ni podala izjave po drugem odstavku
obvezne razlage prvega odstavka 37. člena zakona o državljanstvu FLRJ z
dne 1.7.1946 (Uradni list FLRJ, št. 90/46).
Oseba, ki uveljavlja priznanje državljanstva Republike Slovenije po
prejšnjem odstavku, mora predložiti dokaze o tem, na kakšni pravni
podlagi je bil opravljen vpis v državljansko knjigo v drugi republiki
nekdanje SFRJ.
Izjava stranke se upošteva kot dokaz samo izjemoma, če stranka nesporno
izkaže, da ni mogla pridobiti dokaza iz prejšnjega odstavka.
40. člen
Državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in
samostojnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990, prijavljeno
stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi,
pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem
upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče.
Ne glede na izpolnjene pogoje iz prejšnjega odstavka se vloga za
pridobitev državljanstva Republike Slovenije zavrne, če je oseba po
26.6.1991 storila kaznivo dejanje iz petnajstega ali šestnajstega
poglavja kazenskega zakona SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84,
74/87, 57/89, 3/90 in 38/90), uperjeno zoper Republiko Slovenijo oziroma
druge vrednote, ki jih v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena
ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in
neodvisnosti Republike Slovenije varuje kazenska zakonodaja Republike
Slovenije, ne glede na to, kje je bilo to dejanje storjeno. Če je za to
kaznivo dejanje sprožen kazenski postopek, se postopek za pridobitev
državljanstva prekine, dokler kazenski postopek ni pravnomočno končan.
Ne glede na izpolnjene pogoje iz prvega odstavka tega člena se vloga
lahko zavrne tudi osebi, za katero so podani razlogi iz 8. točke prvega
odstavka 10.
člena tega zakona. (Opomba: glej odločbo Ustavnega
sodišča RS opr.št. U-I-89/99, Uradni list RS, št. 59/99)
Otrok do dopolnjenega 18. leta starosti pridobi državljanstvo Republike
Slovenije pod pogoji iz 14. člena tega zakona.
41. člen
Za državljana Republike Slovenije se do dopolnjenega 23. leta lahko z
izjavo opredeli tudi v Republiki Sloveniji rojena oseba, starejša od 18
let, če je eden od njenih staršev bil ob njenem rojstvu državljan
Republike Slovenije, vendar so se starši kasneje sporazumeli za
državljanstvo druge republike nekdanje SFRJ.
42. člen
O pridobitvi državljanstva Republike Slovenije po 40. členu tega zakona odloča ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve.
43. člen
Državljanstvo oseb, ki so bile po dosedanjih predpisih državljani
Republike Slovenije, pa doslej niso bile vpisane v evidenco državljanov
Republike Slovenije, se vpiše naknadno v rojstno matično knjigo na
podlagi ugotovitvene odločbe, ki jo po uradni dolžnosti izda pristojna
upravna enota. Če rojstvo ni vpisano, je potrebno podatek o državljanstvu
vpisati istočasno z vpisom rojstva v skladu z zakonom o matičnih knjigah.
44. člen
Potrdila o državljanstvu Republike Slovenije na podlagi evidenc, ki so se
vodile po prej veljavnih predpisih, izdaja organ, pristojen za notranje
zadeve, ki te evidence vodi, ali upravna enota, na območju katere ima
oseba stalno prebivališče.
45. člen
Do vzpostavitve evidence iz 32. člena tega zakona ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve, vodi ločene evidence: o pridobitvi državljanstva Republike
Slovenije z naturalizacijo, z vstopom v državljanstvo, s sprejemom
državljanov drugih republik v državljanstvo Republike Slovenije, o
odpustu, odreku in odvzemu državljanstva, o izgubi državljanstva
Republike Slovenije z odsotnostjo, evidenco optantov za italijansko
državljanstvo in delni razvid oseb z dvojnim državljanstvom.
Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke iz 33. člena tega zakona, ki se zbirajo in uporabljajo na način,
določen v 34., 35. in 36.
členu tega zakona.
46. člen
Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o
načinu vodenja centralne evidence o državljanstvu.
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS
(Uradni list RS, št. 1/91-I) vsebuje naslednji končni določbi:
VII. KONČNI DOLOČBI
47. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o državljanstvu
Socialistične Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 23/76).
48. člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvi zakona o državljanstvu
Republike Slovenije - ZDRS-A (Uradni list RS, št. 30/91-I) vsebuje
naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o
državljanstvu Republike Slovenije - ZDRS-B (Uradni list RS, št. 38/92)
vsebuje naslednjo končno določbo:
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu
Republike Slovenije - ZDRS-C
(Uradni list RS, št. 13/94) vsebuje naslednjo končno določbo:
11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
državljanstvu Republike Slovenije - ZDRS-Č
(Uradni list RS, št. 96/2002) vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
Za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije lahko v roku enega leta od
dneva uveljavitve tega zakona zaprosi polnoletna oseba, ki je imela na
dan 23. 12. 1990 na območju Republike Slovenije prijavljeno stalno
prebivališče in od tega dne dalje v Republiki Sloveniji tudi neprekinjeno
živi, če izpolnjuje pogoje iz 5., 6., 8. in 10. točke prvega odstavka 10.
člena zakona.
Pri odločanju na podlagi prejšnjega odstavka lahko pristojni organ glede
izpolnjevanja pogoja 6. točke prvega odstavka 10. člena zakona in
izpolnjevanja pogoja 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona upošteva
dolžino prebivanja osebe v državi, njene osebne, družinske, gospodarske,
socialne in druge vezi, ki jo vežejo na Republiko Slovenijo ter
posledice, ki bi jih za osebo povzročila zavrnitev prošnje za sprejem v
državljanstvo Republike Slovenije.
Vlogo poda prosilec pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.
Prosilec je v postopku po tem členu oproščen plačila vseh stroškov
postopka.
20. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
 Na seznam zakonov in aktov
|
